Po razkritju novega primera izkoriščanja delavcev odstopil glavni inšpektor

Jadranko Grlić z današnjim dnem nepreklicno odstopa z mesta glavnega inšpektorja za delo, in sicer predvsem zaradi očitno različnih pogledov vodstva ministrstva in vodstva inšpektorata ter njega osebno na pristojnosti in način dela Inšpektorata Republike Slovenije za delo, so sporočili z Inšpektorata Republike Slovenije za delo.  

Minister Mesec kritiziral delo inšpektorata 

Za ta korak se je Grlić odločil potem, ko smo poročali o domnevnem primeru izkoriščanja delavcev v ljubljanski avtopralnici, ob čemer je minister za delo Luka Mesec izrazil kritiko glede dela Inšpektorata za delo. Kot je povedal, mora po njegovi oceni inšpektorat obrniti metodo dela. "Problem je, da take zgodbe vedno zaznajo nevladne organizacije in preiskovalni novinarji. Inšpekcija bi morala biti tista, ki take zgodbe zazna," je prepričan Mesec. Kot je dejal, se strinja, da je treba vzpostaviti mešane inšpekcije in sistem rednega nadzora. "Imeli smo dva taka primera. V obeh smo skozi pogovor z inšpekcijo želeli videti, kakšna je njihova metoda dela in kako oni razumejo problem. Jaz sem prišel do zaključka, da ga ne razumejo," je bil kritičen. "Ne izključujem možnosti menjav na vrhu inšpekcije, predvsem pa bo treba spremeniti metodo dela," je dodal.

Inšpektor povprečno na leto opravi okvirno 150 nadzorov 

Inšpektorat za delo smo prosili, naj nam pojasnijo, kako konkretno potekajo nadzori. Kot so izpostavili, vsak inšpektor povprečno na leto opravi okvirno 150 nadzorov (v letu je povprečno 250 delovnih dni), vsak inšpektor poleg tega na leto izda okvirno 135 ukrepov (spiše toliko upravnih ureditvenih in prepovednih odločb, prekrškovnih odločb z izrekom globe ali opomina, plačilnih nalogov, naznanil sumov storitve kaznivega dejanja oziroma kazenskih ovadbe, opozoril kršiteljem, naročil), poleg tega imajo inšpektorji dvakrat na teden tudi uradne ure in nudijo strokovno pomoč delavcem in delodajalcem – pisno in po telefonu. 

Kot so pojasnili, IRSD nadzorov praviloma ne napoveduje: "Če bi se praviloma napovedovali, ne bi mogli ugotoviti toliko kršitev in posledično izdati toliko ukrepov ter izreči toliko glob, kot je navedeno zgoraj. Poleg tega delodajalci večine kršitev, ki se dogajajo v daljšem obdobju, ne morejo skriti. Razen na primer glede kršitev na področju delovnega časa, počitkov, za kar pa že vrsto let opozarjamo, da zaradi pomanjkljivosti Zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti dejansko nismo tako uspešni, kot bi bili, če bi bil zakon bolj konkreten."  IRSD se redno skuša pri opravljanju nadzorov povezovati tudi z drugimi pristojnimi organi, dodajajo. 

Glede opravljanja in načrtovanja nadzorov so izpostavili še, da zakon o inšpekciji dela med drugim določa, da inšpektorat prednostno obravnava prijave, iz katerih nedvoumno izhaja verjetnost, da bodo izpolnjeni pogoji za izdajo prepovedne odločbe  ali da gre za kršitev pravic večjega števila delavcev pri zavezancu na podlagi predpisov, za nadzor nad katerimi je pristojen inšpektorat. 

Inšpektorat za delo smo zaprosili tudi za odgovor na vprašanje, koliko postopkov s tujimi delavci trenutno vodijo. Glede nadzora v povezavi s tujimi delavci pojasnjujejo, da so zavezanci nadzora IRSD delodajalci in ne delavci, tako da so tudi podatki, ki jih spremljamo, vodeni po delodajalcih: "Tako tudi ne vodimo posebej podatkov o državljanstvih delavcev, ki so zaposleni pri delodajalcih, ki jih nadziramo."