Ko vlomilca nevede povabiš, da si kar postreže ...

O vlomih policijske uprave dnevno poročajo. Vlomilci odnašajo vse, kar najdejo vrednega. Najraje imajo seveda zlatnino in denar, a odnesli bodo tudi vse ostalo, za kar menijo, da lahko preprodajo naprej in tako pridejo do hitrega zaslužka.  Mirela Čorić iz Sektorja kriminalistične policije PU Ljubljana je, kot ste danes videli v novi Kriminalni zgodbi v oddaji Svet na Kanalu A, povedala, da je že to, da pustimo odprto okno na "V", lahko zelo velik riziko in vaba za vlomilce. "V nekaj sekundah bo lahko vlomilec  v vašem stanovanju. Tistim, ki se tolažijo, da k njim ne morejo vlomiti, ker živijo v višjih nadstropjih, pa naj povem, da to ni nobena ovira. Brez težav bodo plezali po žlebovih, obravnavali smo pa tudi primere, ko so vlomili skozi strešna okna. Zato še enkrat pozivam vse, ki odidejo od doma, morda tudi samo za en dan, naj zaklenejo vsa vrata in zaprejo vsak okna in naj o tem nikar ne obveščajo z obvestili na vratih ali družbenih omrežjih," je povedala izkušena kriminalistka Čorićeva.

Poudarila je še, da je veliko tako imenovanih priložnostnih vlomilcev, ki so na delu sami. Ko vidijo, da bi lahko prišli v nek prostor, to tudi izkoristijo. "Zato je treba vse predmete, od lestev do lopat, vreč peska, denimo, morda kakšnih zabojev, ki jih imamo pred  svojimi domovi, če se odpravimo stran, tudi za samo en dan, odmakniti. Pred vrati, pod okni ne puščajte ničesar, saj marsikateri predmet, ki ga doma uporabljate za različne opravke, za vlomilca kaj kmalu lahko postane vlomilski pripomoček. Prav tako ključev svojega doma ne puščajte v cvetličnih lončkih ali pod predpražnikom, kar se na žalost še vedno dogaja," je opozorila.  

Policija je napisala že za več knjig nasvetov, kako se obvarovati pred neprijetnimi presenečenji, ko se z dopusta vrnemo, a ljudje nekako še vedno mislijo, da se njim to ne more zgoditi, nekateri tudi zato, ker doma nimajo ničesar tako zelo vrednega. In četudi je morda to res, tega ne vedo vlomilci, ki bodo iz vašega stanovanja odnesli prav vse, kar se sveti in to kaj hitro preprodali naprej, pa četudi le za nekaj evrov. Za vlomilca bo to nepomemben drobiž, za lastnika ukradenih predmetov pa morda dragocen spomin na ljubo osebo, ki ga je za vedno izgubil. Tudi ko Policija vlomilce izsledi, praviloma ne najde več ukradenih predmetov ali pa zasežejo predmete, pa ne vedo, čigavi so. Zato svetujejo, da si vse, kar imate vrednega doma, popišete in fotografirate, najbolje pa je, če te predmete, ko greste od doma, spravite varno v sef. 

Velika vaba za priložnostne vlome je tudi vse, kar imamo v svojih vozilih. Tudi če ne gre za denar in vrednejše stvari, tudi če imamo morda v vrečkah spravljene predmete, ki jih nihče ne bi ukradel, pa tega vlomilec ne ve. On vidi samo vrečke in si lahko predstavlja, da je v njih kaj vrednega, zaradi česar bo vlomil v vaš avto brez težav in zelo hitro. "Zato svetujemo, da vse, kar pustite v vašem vozilu, spravite v prtljažnik. Pred časom smo obravnavali vlom v vozilo, v katerem je bil v času vloma celo nekajletni otrok," je opisala Mirela Čorić. Kaj pa storiti potem, ko je že prišlo do vloma? Ko se vrnete domov, pa opazite, da je ključavnica odlomljena? Kot je povedal Borut Podkrajšek iz Sektorja kriminalistične policije PU Ljubljana do prihoda policistov ne vstopajte v hišo, stanovanje, kakšen drug prostor ali avtomobil, če vidite, da je bilo vlomljeno. "Vstop v prostor je lahko tudi nevaren, saj je morda storilec še vedno prisoten in ne moremo vedeti, kako bo reagiral, če vas zagleda. Lahko ima s seboj tudi kakšne nevarne predmete in bi ob srečanju lahko prišlo tudi do kakšne poškodbe ali celo česa hujšega," je povedal kriminalistični tehnik Podkrajšek. 
 

Predvsem pa je pomembno, kot je poudaril Podkrajšek, da tudi če že vstopimo, ne spreminjamo in se ne dotikamo ničesar na prizorišču kaznivega dejanja, kajti s tem lahko uničimo tudi sledi. "Obravnaval sem primer, ko je gospa, potem ko je bilo vlomljeno v njeno stanovanje, vse počistila in posesala, še preden smo prišli, in v takšnem primeru nimamo kaj," je opozoril. 

Z Generalne policijske uprave so nam posredovali podatke o problematiki vlomov in tatvin. Sporočili so, da se premoženjska kriminaliteta pojavlja v vsaki občini in vsakem kraju, kjer se zadržujejo ljudje in ima velik vpliv in posledice na življenje v lokalni skupnosti. Ljudje se počutijo najbolj prizadete, ko jim nekdo neko stvar odvzame, vdre v dom, vstopi v njihovo intimnost, preišče in premeče stanovanje s ciljem odvzema premoženja. Prav vlomi v stanovanja, stanovanjske hiše in gospodarska poslopja so v naši državi že vrsto let pogosta kazniva dejanja. Vlomi so za tatvinami najpogostejša premoženjska kazniva dejanja, storjena na območju Slovenije. V zadnjih letih so najpogostejši načini vlamljanja še vedno lomljenje ključavnice, vlamljanje na vzvod s pomočjo primernega orodja in s fizično silo.

Tatvine in vlomi se najpogosteje dogajajo v mestih, kjer je gostota prebivalstva in poslovnih prostorov večja. Storilci so pri kaznivih dejanjih vse bolj mobilni in še vedno izkoriščajo pomanjkljivo samozaščitno obnašanje oškodovancev ter zastarelost sistemov varovanja. Predmeti, ki so predmet napada pri vlomih, se skozi leta spreminjajo. Trenutno so najbolj iskane stvari gotovina, vrednejše ure, zlatnina. Zaznati pa je trend, da so znova aktualne tehnične naprave, kot so tablice in računalniki. Ukradene predmete storilci takoj preprodajo in zanje poskušajo iztržiti čim večjo vsoto. 
"Vlomi v bivalne prostore se dogajajo najpogosteje v dopoldanskem času v poletnem delu leta in v večernih urah v zimskem delu leta. Vlomi v poslovne prostore se večinoma odvijajo v nočnih urah. Preiskovanje tovrstnih primerov je zelo zahtevno, saj so storilci vse bolj pripravljeni in puščajo manj sledi, veliko pa je odvisno tudi od samozaščitnega ravnanja oškodovancev," so še zapisali v Policiji.