Po 13 tednih naj bi bili fantje usposobljeni za učinkovito preživetje na bojišču in samostojno opravljanje bojnih nalog v različnih razmerah ter dosegli ustrezno raven psihofizične pripravljenosti.
Od 7. do 8. ure redna športna vadba, sledi čas za osebno higieno in čiščenje prostorov, ob 8.30 je jutranji postroj in dvig zastave, nato pa vojaško usposabljanje do 12.30 - tako bo v naslednjih treh mesecih dopoldneve preživljalo 97 fantov, ki bodo prostovoljno služili vojaški rok. Popoldanski vsakdan vojakov prostovoljcev pa se bo začel s kosilom, sledilo bo tematsko usposabljanje, samovadba in samoutrjevanje ter splošno usposabljanje, dan pa bo ob 17. uri zaključil s čiščenjem orožja in opreme ter urejanjem prostorov v vojašnici.
Vojaki na prostovoljnem služenju bodo imeli od ponedeljka do petka po 17. uri možnost zapustiti vojašnico in oditi domov, naslednji dan pa se bodo morali v vojašnici zglasiti do 7. ure. Vojaki prostovoljci pa bodo lahko v vojašnici tudi prespali in se v prostem času ukvarjali s športom, uporabljali knjižnico in podobno. Glede na finančna sredstva in izraženo zanimanje pa jim bo Slovenska vojska (SV) zagotovila tudi druge možnosti za preživljanje prostega časa.
V vojašnicah v Postojni, Bohinjski Beli, Murski Soboti in Novem mestu so oblikovali učne skupine za usposabljanje vojakov prostovoljcev, v katerih sodelujejo po en častnik in pet podčastnikov. Skupine so podrejene Centru za usposabljanje SV v Vipavi, ki je odgovoren za izvedbo usposabljanja. V centru bo potekalo tudi zaključno večdnevno preverjanje usposobljenosti na terenu, pred tem pa bo potekalo petdnevno terensko usposabljaje z 12-urno dnevno obremenitvijo. Sklepnega preverjanja se bodo sicer lahko udeležili le kandidati, ki bodo s pozitivno oceno opravili več kot 85 odstotkov usposabljanja in najmanj 80 odstotkov načrtovanih streljanj. Preverjali bodo teoretično znanje, praktične postopke in telesne sposobnosti kandidatov. Po končanem usposabljanju ima kandidat ob izpolnjevanju pogojev možnost za zaposlitev v SV oziroma prednost pri sklenitvi pogodbe za služenje v rezervni sestavi.
Program usposabljanja obsega poznavanje splošnih vojaških predpisov, za kar bodo namenili 26 ur, postrojitvenih pravil (21 ur) in osebnega orožja s poukom streljanja, čemur bo namenjeno 75 ur. Veliko pozornosti bodo namenili tudi taktiki (skupaj 134 ur), medtem ko bodo za športno in državljansko vzgojo porabili 28 oziroma 12 ur. Preostalih 100 ur bo namenjeno ostalim dejavnostim. Skupaj bo usposabljanje trajalo 60 delovnih dni oziroma 386 ur. Temeljno vojaško-strokovno usposabljanje je sicer osnova za nadaljevanje strokovnega usposabljanja v SV.
Prostovoljno služenje vojaškega roka je po dolžini in obsegu enako predhodnemu temeljnemu vojaško-strokovnemu usposabljanju, ki ga morajo opraviti kandidati za poklicno opravljanje vojaške službe brez odsluženega vojaškega roka. Vojaki prostovoljci so med služenjem zdravstveno in nezgodno zavarovani, zagotovljeno pa imajo tudi pokojninsko in invalidsko zavarovanje, prenočišče, prehrano in povračilo potnih stroškov, dobijo pa tudi denarni prejemek. Za zagotovitev čim večjega števila kandidatov, ki bi uspešno končali prostovoljno služenje vojaškega roka, se bodo denarni prejemki vojakom prostovoljcem z vsakim mesecem služenja povečevali. V treh mesecih bodo skupaj prejeli 156.078 tolarjev oziroma 140 odstotkov minimalne mesečne plače v Sloveniji, ki znaša 111.480 tolarjev.
Statistika prve generacije prostovoljnih vojakov kaže, da ima 61 odstotkov fantov končano srednjo šolo, nekaj več kot 20 odstotkov jih je končalo osnovno šolo, nekaj več kot 17 odstotkov poklicno, le odstotek prostovoljnih vojakov pa je končalo fakulteto. Največ jih prihaja s štajerskega konca (skoraj 30 odstotkov), sledijo pa prostovoljci z Dolenjske (19,6 odstotka), Ljubljane in širše okolice (17,4 odstotka), Gorenjske (10,8 odstotka) in severne Primorske (6,6 odstotka). S Koroškega prihaja le en prostovoljni vojak, z južno-primorskega konca pa dva.
Za prostovoljnega vojaka lahko kandidira državljan Slovenije, ki ne sme biti mlajši od 18 let in starejši od 27 let, biti mora sposoben ali delno sposoben za vojaško službo, ne sme pa mu biti priznana pravica do ugovora vesti vojaški dolžnosti. Ne sme imeti tudi odsluženega vojaškega roka.
Prostovoljno služenje vojaškega roka je bilo sicer omogočeno s spremembami zakona o vojaški dolžnosti leta 2002 ter z uredbo o prostovoljnem služenju vojaškega roka, ki jo je vlada sprejela julija lani. Z uvedbo prostovoljnega služenja vojaškega roka se državljanom in državljankam omogoča, da v enotah Slovenske vojske uresničujejo pravico do usposabljanja za obrambo države (v prvi generaciji vojakov prostovoljcev sicer ni žensk).
