DZ uzakonil zaprtje trgovin ob nedeljah in dela prostih dneh

Zaprtje trgovin ob nedeljah in praznikih so predlagali poslanci Levice, v današnjem glasovanju pa so ga podprli tudi poslanci SDS, SD, NSi, SAB ter večji del poslancev LMŠ in DeSUS. Za je glasovalo 72 navzočih na seji, 13 jih je bilo proti. Poleg poslancev Levice so bili za še poslanci SDS, SD, NSi, SAB ter večji del poslancev LMŠ in DeSUS. Del poslancev LMŠ in DeSUS je skupaj s poslanci SMC in SNS glasoval proti.

"V trgovinski dejavnosti na široko je zaposlenih okrog 115.000 ljudi, del teh jih mora delati ob nedeljah, kar pomeni, da nedelje nimajo kot prostega dneva je ne morejo preživeti s svojo družino," je v prvi obravnavi predloga za zaprtje trgovin ob dela prostih dneh v imenu predlagateljev pojasnjeval Luka Mesec.

V Levici so v zakonsko besedilo prenesli poziv Sindikata delavcev trgovine Slovenije v poslanici pred praznikom dela, naj trgovine ob nedeljah in na dela proste dni tudi po koncu epidemije covida-19, ki je praktično ustavila javno življenje, ostanejo zaprte. Sprejem v DZ so poskušali doseči že do poletja, a jim je podpora koalicijskim dopolnilom na zadnji predpočitniški seji te načrte prekrižala.

Tretjo obravnavo so poslanci tako opravili šele na septembrski seji, ki se končuje danes. Novela zakona je tako sprejeta, veljati pa bo začela 15 dni po objavi v uradnem listu. Z njeno uveljavitvijo trgovci ob nedeljah in z zakonom določenih prostih dneh ne bodo več smeli določiti obratovalnega časa prodajaln. Izjeme so prodajalne s prodajno površino do 200 kvadratnih metrov na bencinskih servisih, mejnih prehodih, pristaniščih, letališčih, železniških in avtobusnih postajah ter v bolnišnicah.

Prav tako bodo lahko ob nedeljah in dela prostih dneh odprte preostale manjše prodajalne s površino do 200 kvadratnih metrov, če bodo delo v njih opravljali nosilci trgovinske dejavnosti oz. njihovi zastopniki, lahko pa tudi dijaki, študenti in upokojenci.

Vprašanje o odprtju trgovin buri javnost že desetletja

Vprašanje, ali naj bodo trgovine ob nedeljah in dela prostih dneh zaprte, buri javnost že desetletja. Z njim se je ukvarjalo ustavno sodišče, septembra 2003 so o njem povprašali tudi državljane na referendumu. Prepoved nedeljskega obratovanja trgovin je takrat podprlo nekaj več kot 57 odstotkov volivcev, ki so prišli na volišča.

Poleg spoštovanja referendumske volje so v Levici predlagane rešitve utemeljevali tudi s pretiranim potrošništvom. Z zaprtjem trgovin na en dan v tednu bi dali tudi priložnost našemu planetu, je menil Mesec. S tem bi namreč lahko začeli spravljati potrošnjo v neke podnebne okvire, da bomo lahko planet pustili zanamcem v približno v takem stanju, kot smo ga dobili sami.

Za zaprtje trgovin ob nedeljah so glasovali poslanci večjega dela koalicije, a vlada ga ne podpira. "Trgovina je strateška panoga za slovensko gospodarstvo," je v petek v DZ dejal državni sekretar na gospodarskem ministrstvu Simon Zajc in dodal, da vlado skrbijo posledice, ki jih utegne imeti ukrep v že tako zaostrenih gospodarskih razmerah za trgovino, njene zaposlene, dobavitelje, turistične kraje.

Namesto uzakonjanja zaprtja trgovin se vlada zavzema za socialni dialog. "Vlada se zaveda, da predlog odgovarja na razumljive in upravičene pozive zaposlenih v trgovini," je dejal Zajc. Spomnil pa je, da še do konca leta 2022 velja kolektivna pogodba za dejavnost trgovine, po kateri mora biti večina prodajaln vseh 15 praznikov zaprtih, nedeljsko delo pa je omejeno na 12 nedelj v letu.

Noveli zakona ostro nasprotujejo tudi v Trgovinski zbornici Slovenije, kjer omenjajo tudi možnost ustavne presoje. Kot so opozorili že spomladi ob vložitvi zakonskega besedila v parlamentarno proceduro, bi zaprtje prodajaln ob nedeljah pomenilo upad prihodka in zmanjšanje gospodarske aktivnosti, v časih, ko je treba vse napore usmeriti v doseganje gospodarske rasti, pa je potrošnja ključna za doseganje gospodarske rasti.