Prebivalci skvota na Kurilniški v Ljubljani so namreč minuli teden zavrnili ponujeno, po njihovem mnenju neustrezno nadomestno lokacijo na Povšetovi 2, tako da še vedno vztrajajo na sporni lokaciji na Kurilniški 3, ki je sicer v lasti Slovenskih železnic.
V AC Molotov so se odzvali tudi na izjave predstavnikov ljubljanske mestne občine, da MOL ni servis molotovcem. Pri tem namreč poudarjajo, da sta država oz. mesto servis za državljane in državljanke, meščane in meščanke. V Ljubljani namreč že desetletja ni nobenega interesa govoriti o avtonomnih conah, skvoterji in skvoterke, aktivisti in aktivistke pa kljub temu vedno znova najdejo svoj prostor.
Predlagane nove lokacije za alternativno kulturno dejavnost
Molotovci so se ob nastanku težav na Kurilniški 3 po pomoč obrnili tudi na Mestno občino Ljubljana in predlagali več primernih lokacij, kot so Linhartova 35, kjer je nekdanja vojašnica služila kot samski dom. Omenjajo tudi hiši na Savski cesti 2 in na Drenikovi ulici 22. Poudarjajo, da je njihov namen čim prej zapustiti prostore na Kurilniški 3 in Slovenskim železnicam omogočiti, da lahko zgradbo porušijo in prodajo, vendar bodo na Kurilniški 3 vztrajali, dokler ne dobijo zagotovila, da je bodoči prostor lahko avtonomna cona. Ponujena rešitev s strani MOL namreč ni primerna, saj nameravajo ponujeno stavbo čez leto dni porušiti, so zapisali molotovci v pismu ljubljanski županji.
Prebivalci in uporabniki AC Molotov so več dni pregledovali Ljubljano in se pogovarjali o alternativnih praznih, zapuščenih zgradbah. Alternative z daljšim opisom in namembnostjo lokacije so posredovali županji na MOL in Uradu za mladino. Na MOL pa so jim ponudili le eno ponudbo, in sicer na Povšetovi 2. V AC Molotov so še mnenja, da je vlaganje v zgradbo, ki bi se v enem letu spremenila v ruševine, nesmiselna investicija. Pri tem dodajajo, da skvoterji navadno sami popravljajo in urejajo prostore, v katerih živijo. Sobe in drugi bivalni prostori so med seboj raznoliki, barviti, polni pomenov, namenov in oblik, zato se sprašujejo, zakaj bi vlagali v nekaj, kar je namenjeno rušenju. Večkrat so namreč že zapisali, da za stavbo, ki bi jo dobili, ni pomembno, v kakšnem stanju je, zanima jih predvsem to, ali bodo tam lahko nemoteno in aktivno delovali tudi naslednje leto.
MOL in Urad za mladino jim ne nameravata ponuditi prostora, kjer bi bilo tudi v prihodnje možno nemoteno delovanje, medtem ko za stavbo v centru mesta - gre za stavbo nasproti Škuca, poleg glasbene akademije - že dobro leto ali več neutrudno iščejo nekoga, ki bi v stavbi vodil neko aktivnost ali se v njej nastanil, so še zapisali v odprtem pismu. Moti jih predvsem to, da bi jim prav vsi radi pomagali, pokazali sočutje in dobre namene, vendar jim kljub temu ne omogočijo tega, kar prosijo. Pri tem sprašujejo, ali je strah pred molotovci oz. avtonomnimi conami res tako upravičen.