FOTO: Del predora že zaprt

Del šentviškega predora, ki vodi v smeri proti Gorenjski, so zaradi odpadanja takoimenovanega protipožarnega ometa malo pred 20. uro zaprli.

Kot so nam povedali na Darsu, je omet odpadel okoli 100 metrov pred koncem predora v smeri proti Gorenjski. Gre za okoli dve samokolnici materiala. Ob padcu ometa k sreči ni bilo poškodovanih, niti ni nastala materialna škoda. Avtomobili so zaradi dogodka skozi predor najprej vozili z omejeno hitrostjo, nato pa je cev policija zaprla. Promet je že preusmerjen na "staro povezavo" preko Celovške ceste. Cev bo do nadaljnega zaprta, sanacija pa se je že začela, zato pričakujejo, da bo promet že jutri dopoldan zopet stekel nemoteno tudi v smeri proti Gorenjski.

Predsednik uprave Darsa Tomislav Nemec je povedal, da je predor trenutno v normalnem stanju. ''Neljub dogodek, ki smo mu bili priča pred nekaj urami, se je zgodil v galeriji, ki je bila zgrajena leta 1984. Ta galerija je bila ob gradnji predora dodatno protipožarno zaščitena. Ena izmed teh protipožarnih zaščit, gre za tricentimetrsko plast, ki se nahaja na pločevini v diletacijah, je odpadla.'' Nemec je povedal, da je ta dogodek avtomatično sprožil zaprtje predora, saj je celoten sistem povezan. ''Na ta način smo dobili informacijo, da ta naš avtomatski zaporni sistem, ki se sproži ob vsakem takem dogodku, ko karkoli miruje na cestišču, deluje."

"Lahko povem, da v tem trenutku že saniramo zadevo. V celotni cevi bomo odstranili zaščito, ki se nahaja na pločevini. Računamo, da bomo še nocoj isto naredili še v drugi cevi, tako da bo jutri zjutraj po naših najboljših močeh in namenih predor v celoti namenjen zopet uporabnikom v uporabo."

In koliko bo sanacija stala? "To morate vprašati izvajalca, kajti vse take reklamacije gredo na račun izvajalca," je še dodal Nemec, ki zagotavlja, da je predor varen.

Kot je za 24ur.com povedal tiskovni predstavnik Darsa Marjan Koler, promet po drugi cevi v smeri Primorske poteka normalno.

Nastalo napako na predoru je komentiral tudi premier Janez Janša, ki je dejal: "Nisem delal tehničnega prevzema, nisem bil niti na otvoritvi, mislim pa, da če je prišlo do zapletov, bodo za to poskrbeli pristojni. In če je bilo kaj narobe, bodo odgovorni tudi odgovarjali.“

Po osmih letih vendarle dočakali šentviški predor

Predstavniki Darsa, ministrstva za promet in SCT so po več letih zapletov danes dopoldan le odprli predor Šentvid, ki gorenjsko avtocesto povezuje z ljubljanskim avtocestnim obročem.

Po zadnjih izračunih je 5,5 kilometra dolg odsek ceste stal rekordnih 255 milijonov evrov, predor pa slabih 140 milijonov evrov. Gre za daleč najdražji objekt na avtocestnem križu.

Za primerjavo: predor Trojane, ki je več kot dvakrat daljši od šentviškega, je stal vsega 104 milijone evrov.

"Prav gotovo bodo ljudje, državljanke in državljani, kar hitro pozabili na zaplete pri izgradnji predora Šentvid," je ob odprtju avtocestnega odseka, ki se ga je udeležil tudi prvi mož SCT Ivan Zidar, poudaril minister za promet Radovan Žerjav. Dodal je, da pa teh zadev nikakor ne smejo pozabiti stroka, projektanti, izvajalci, nadzor, Dars, DDC, prometno ministrstvo in vsekakor tudi politika.

Kot je povedal minister, je do zamud prihajalo in nihče ne skriva, da so se zaradi tega povečali tudi stroški izgradnje. "Ne zamude ne povečani stroški seveda niso v veselje ne investitorju ne uporabnikom. Ampak upam si trditi, da je ekipa, ki danes odpira ta odsek, vse zadrege reševala hitro, odločno in odgovorno," je dejal Žerjav.

Zidar: Držim besedo

"Danes sem zelo srečen," je po odprtju povedal Zidar in ob tem izpostavil vse, ki so prispevali k izgradnji, še zlasti pa svoje delavce. "Delali so noč in dan, da so skupaj dosegli tisti cilj, ki smo si ga zadali - da bomo do roka, ki smo ga obljubili, tudi končali," je dejal in poudaril, da če da roko, "roke spoštujem in besedo držim".

Pri tem je na vprašanje, katera velika preizkušnja pri gradnji avtocest še čaka SCT v prihodnosti, je Zidar odgovoril, da so vedno pridejo novi izzivi, saj je v gradbeništvu "vsak projekt unikat in vsakega se veselimo".

Nekaj podatkov o predoru Šentvid

Predor Šentvid po navedbah uprave Darsa z gradbenega vidika predstavlja enega najzahtevnejših avtocestnih objektov na slovenskem avtocestnem omrežju. Najzahtevnejši del pri gradnji predstavljata t.i. kaverni – velika podzemna prostora, kjer se bosta znotraj predora na avtocesto priključili priključni predorski cevi s Celovške ceste.

Novi odsek spreminja prometni režim na ljubljanski obvoznici, saj se ta zdaj priključuje na novozgrajeni odsek avtoceste na priključku v Kosezah. Avtocestni odsek je zgrajen kot štiripasovnica z odstavnima pasovoma in vmesnim ločilnim pasom.

Avtocestni profil vključuje vozna in prehitevalna pasova, srednji ločilni pas, dva notranja in dva zunanja robna pasova ter dve bankini. Na avtocesti bodo trije priključki: Šentvid, Koseze in Podutiška.

Predor Šentvid bo gorenjski avtocestni krak povezal z ljubljanskim cestnim obročem in s tem s preostalim avtocestnim sistemom. Z njegovo izgradnjo bo daljinski promet z gorenjskega avtocestnega kraka preusmerjen iz sedanje celovške na ljubljanski cestni obroč.

Tako bo Celovška cesta v Ljubljani, ki je danes ena najbolj obremenjenih cest v državi, saj znaša povprečni letni dnevni promet 60.000 vozil, vsaj delno razbremenjena, pojasnjujejo v Darsu.