Odprli odsek Hrastje – Lešnica

Z novimi skoraj osmimi kilometri avtoceste je tako dokončanih že štiri petine dobrih 100 kilometrov dolgega dolenjskega kraka. "To je zagotovo velika pridobitev za dolenjsko gospodarstvo in tukajšnje prebivalce," je ob odprtju poudaril predsednik uprave Družbe za avtoceste v RS (DARS) Rajko Siročič.

Minister za promet Janez Božič je dejal, da bo Novo mesto z novim odsekom zelo razbremenjeno, čeprav dolenjski avtocestni krak še ni dokončan. Poleg tega gre po njegovih besedah za pomembno pridobitev tudi za tamkajšnja podjetja, ki upravičeno pričakujejo čimprejšnje dokončanje celotne dolenjske avtoceste med Ljubljano in Obrežjem. "Zavedamo se, da je to izvozno usmerjeno regijo potrebno moderno povezati s svetom," je dejal.

Siročič je dejal, da bo leta 2008 po štiripasovni avtocesti v celoti stekel promet med Ljubljano, Novim mestom in Obrežjem. Poudaril je še, da je dolenjski avtocestni krak eden pomembnejših delov slovenske avtocestne mreže. "Novo mesto je eden glavnih motorjev regije, njegov pomen pa postaja vse večji tudi v širšem državnem pomenu," je ocenil prvi mož DARS.

Investicijska vrednost 7,8-kilometrskega odseka, ki so ga začeli graditi julija 2004, znaša 23,8 milijarde tolarjev in po navedbah DARS ne bo presežena. Ob novem odseku bodo dela izven trase avtoceste potekala do konca septembra, zlasti na prestavitvah obstoječe hitre ceste. Spomladi prihodnje leto pa bodo položili še zaključni asfaltni sloj na območju Karteljevskega klanca, saj morajo počakati, da se posedanje nasipov dokončno umiri.

Na odseku je poleg dveh izvozov za Novo mesto zgrajenih še 12 objektov, med njimi 278 metrov dolg pokriti vkop in 165-metrski viadukt Mačkovec. Zaradi spremenljive geologije, še posebej v območju pokritega vkopa, so izvajalci del zgradili skoraj 500 metrov podpornih zidov. Poleg tega so ob avtocesti zgradili vzdrževalno bazo, od koder bodo skrbeli za vzdrževalna dela ter zagotavljali prevoznost in varnost prometa od Doba do Obrežja.

Za ublažitev Karteljevskega klanca, kjer je na stari hitri cesti pogosto prihajalo do zastojev, so morali izkopati dva milijona kubičnih metrov zemljine. Nagib klanca je namreč doslej znašal okoli sedem odstotkov, sedaj pa so ga uskladili s standardi avtocestne gradnje na štiri do pet odstotkov. Greben klanca avtocesta prebije s pokritim vkopom.

Izvajalci del so sicer v objekte (viadukt, pokriti vkop, nadvozi, podvozi, zaščite brežin, podporni zidovi) vgradili 45.000 kubičnih metrov betona, 4500 ton betonskega jekla in med drugim 1000 kosov jeklenih sider.

Cestnina se ne bo zvišala

Z današnjim odprtjem novih kilometrov avtoceste se cestnina na čelni cestninski postaji Drnovo (430 tolarjev za prvi razred) ne bo zvišala, dokler odsek ne bo navezan na odsek Lešnica - Kronovo. Ta bo predvidoma zgrajen konec leta 2007.

Z odprtjem odseka Hrastje - Lešnica bodo, kot omenjeno, dokončane štiri petine dolenjskega avtocestnega kraka med Ljubljano in Obrežjem. Celoten krak bo meril 104,7 kilometra, za njegovo dokončanje pa bo treba do konca leta 2008 zgraditi še približno 20 kilometrov avtoceste. Promet tako poteka že po 84,4 kilometra avtoceste, v pripravah na gradnjo je 5,5 kilometra, preostalih 14,8 kilometra pa morajo še umestiti v prostor.

V okviru uresničevanja nacionalnega programa izgradnje avtocest so od leta 1994 do danes odprli skupaj 367 kilometrov avtocest, hitrih cest in drugih cest iz programa. Po podatkih DARS stane v Sloveniji gradnja enega kilometra avtoceste v povprečju 9,77 milijona evrov. Najcenejši kilometer avtoceste je bil zgrajen za 2,64 milijona evrov, najdražji pa za dobrih 25 milijonov evrov.

Stroški gradnje so sicer odvisni od vrste dejavnikov - od terena, geološke sestave, gostote naseljenosti in med drugim od omejitev glede varovanja okolje, še poudarjajo v DARS. Po njihovih podatkih v drugih evropskih državah stroški kilometra avtoceste znašajo od štirih do 150 milijonov evrov.