Volivci s skoraj 87 odstotki glasov zavrnili novelo zakona o vodah

Ob 19. uri se je zaprlo nekaj več kot 3000 volišč po državi, na katerih je lahko skoraj 1,7 milijona volivcev oddalo glas na referendumu o noveli zakona o vodah. Kot kažejo delni neuradni izidi Državne volilne komisije (DVK) po preštetih 99,90 odstotkih glasovnicah, je proti uveljavitvi novele glasovalo 86,58 odstotka volivcev, za pa 13,42 odstotka. 

Da je zakon na referendumu zavrnjen, je morala proti glasovati večina volivcev, ki so veljavno glasovali, pod pogojem, da proti glasuje najmanj petina vseh volivcev oziroma najmanj 339.726 volilnih upravičencev. Nasprotniki so kvorum dosegli, saj je proti po zadnjih delnih neuradnih izidih glasovalo 674.114 volivcev. Glas za pa je po 99,90 odstotka preštetih glasovnicah oddalo 104.525 oziroma 13,42 odstotka volivcev.

Jutri bodo okrajne volilne komisije ugotavljale še izid glasovanja po pošti iz Slovenije, teden dni pozneje pa bo znan izid glasovanja po pošti iz tujine. Na uradne izide pa bo treba še počakati, saj bo DVK poročilo o izidu glasovanja predvidoma sprejela 7. septembra.

Gibanje za pitno vodo: Narava, skupnost in javno dobro so enotne vrednote 

V Gibanju za pitno vodo so prepričani, da so glasovi proti noveli zakona o vodah na današnjem referendumu temeljili na mnenju stroke in delu nevladnih organizacij. Glas proti je znak, da imajo ljudje dovolj oviranja demokratičnih pravic, izraža pa tudi nestrinjanje s trenutnimi politikami, pravi predsednica Inštituta 8. marec Nika Kovač. 

"Pojavljajo se že očitki, da so bili glasovi čustveni. In pravim: gotovo so bili. A temeljili so na jasnem mnenju stroke, temeljili so na delu okoljevarstvenih organizacij, ki jih je oblast nenehno spregledovala, temeljili so na tem, da imajo ljudje dovolj oviranja demokratičnih pravic in temeljili so na tem, da so nam narava, skupnost in javno dobro enotne vrednote. To je upanje in največja zmaga od vsega," je v večerni izjavi v imenu Gibanja za pitno vodo v Ljubljani dejala Kovačeva.

Da so ljudje odreagirali čustveno, je ocenil minister za okolje in prostor Andrej Vizjak, ki je dejal tudi, da je bil referendum ugrabljen in zlorabljen za druge cilje, tudi politične.

V gibanju so se, kot je spomnila Kovačeva, zbrali različni ljudje. "Nekateri zagovarjajo vodo zaradi krščanskih vrednot, drugi, ker so strokovnjaki, in tretji, kot je Inštitut 8. marec, ker imamo poln kufer neoliberalnih politik, ki jemljejo ljudem in dajejo elitam. Kolikor je razlogov, toliko je glasov proti. Gotovo pa glas proti izraža tudi nestrinjanje s trenutnimi politikami," je ocenila.

Spomnila je tudi na očitke gibanja o oviranju oz. oteževanju glasovanja mnogim volivcem. "Ljudi je to razjezilo in so prišli voliti za tiste, ki niso mogli. Te prakse v Sloveniji ne bodo dopustne, ker smo ljudje dobri in si hočemo pomagati," je prepričana.

Po oceni predsednika Eko kroga Uroša Macerla pa so ljudje "jasno pokazali, da sta voda in narava tisti, ki ju ne dajo, da se zavedajo, da je to morda največ, kar Slovenija ima, in da bodo to branili". "To je zmaga srčnosti in aktivacije dobrih ljudi, ki želijo spremeniti stvari na bolje," je poudaril.

Macerl je izpostavil tudi veliko aktivacijo mladih. "To je zmaga mladih, ki jim je dovolj tega, da ostajajo doma, ko so volitve in referendumi, in so v zadnjem obdobju pokazali, da se bodo za svojo prihodnost borili. To sem v zadnjih 10, 15 letih aktivizma močno pogrešal in me izjemno veseli," je poudaril.

Sicer pa gre po njegovi oceni za signal, ki bi ga morala znati prebrati vsaka stranka in celotna politika. "Marsikatere politične stranke, ki so bile v tej kampanji na strani vode, so v preteklosti pri okoljski politiki naredile marsikatero napako. Osebno tega ne pozabljam in naj si dobro zapomnijo, da ne bodo ponavljale napak, če bodo imele spet priložnost krojiti politiko," je dejal. Sam bo, kot zatrjuje, v prihodnje pod prste gledal vsem vladam, tako levim kot desnim.

Druga najvišja referendumska udeležba doslej

Po zadnjih podatkih se je referenduma udeležilo 781.264 volivcev oziroma 45,99 odstotkov volilnih upravičencev. Gre za drugo najvišjo referendumsko udeležbo doslej. Večja, skoraj 58-odstotna, je bila le udeležba na referendumu leta 2007, ko so volivci zavrnili zakon o lastninskem preoblikovanju zavarovalnic. Ta referendum je potekal na isti dan kot drugi krog predsedniških volitev.

Danes je bila največja udeležba v volilni enoti Ljubljana center, in sicer 50,18-odstotna, najmanjša pa na Ptuju, 37,01-odstotna, še kažejo podatki Državne volilne komisije.

Nekoliko več odstopanj je bilo po posameznih volilnih okrajih. Najbolj prepričljivo so zakonsko novelo zavrnili v volilnem okraju Koper 1, kjer je proti glasovalo 93,54 odstotka volivcev. Z več kot 90 odstotki glasov so zakon zavrnili tudi v okrajih Hrastnik-Trbovlje, Izola, ljubljanskih okrajih Center, Bežigrad 2, Šiška 1 in Šiška 2, mariborskih okrajih 6 in 7 ter v Rušah, Sežani in Zagorju. Po drugi strani je največ volivcev glasove za uveljavitev zakona oddalo v Ribnici (26,47 odstotka), več kot 20-odstotno podporo pa je novela dobila tudi v okraju Škofja Loka 2 ter v Ajdovščini.

Pred ljubljansko omnio se je cel dan vila dolga vrsta ljudi, k strpnosti so ljudi pozivali tudi na DVK. 

Da je zanimanje volivcev za referendum veliko, se je sicer pokazalo že na predčasnem glasovanju, saj je v treh dneh kljub poletnim dopustom glas predčasno oddalo 84.196 volivcev oz. 4,96 odstotka vseh volilnih upravičencev. 

DVK prejela 96 prijav domnevnih kršitev volilnega molka 

Dežurna služba ministrstva za notranje zadeve je v zvezi z današnjim referendumom o noveli zakona o vodah do 19. ure, ko so se volišča zaprla, prejela skupno 96 prijav domnevnih kršitev volilnega molka. Obravnava jih 23, so povedali na ministrstvu. Izstopajo objave na družbenih omrežjih.

Kako je potekalo glasovanje?

Referendumsko vprašanje se je glasilo: "Ali ste za to, da se uveljavi Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o vodah (ZV-1G), ki ga je sprejel državni zbor na seji dne 30. marca 2021?"  Volivci so svojo voljo izrazili tako, da so obkrožili za ali proti.

Volivci so lahko na referendumu o noveli zakona o vodah glas oddali na enem od več kot 3000 volišč po državi. Poleg rednih volišč se je zjutraj odprlo še 56 volišč za glasovanje zunaj kraja stalnega prebivališča (t. i. volišča omnia), po lokalnem času pa je bilo odprtih še 31 volišč na diplomatsko-konzularnih predstavništvih Slovenije v tujini. Volivci so morali s seboj na volišče prinesti osebni dokument, pred glasovanjem so se morali podpisati v volilni imenik, nato pa so prejeli glasovnico.

Na voliščih je bilo treba spoštovati navodila za preprečevanje širjenja okužbe z novim koronavirusom, kot so vzdrževanje medsebojne razdalje, nošenje mask in razkuževanje rok, volivci pa so morali na volišča vstopati posamično.