Odprava policijske ure ali (le) zamik na 22. uro?

"A najprej nameravamo preveriti, kakšen vpliv bo imelo odprtje teras lokalov na okužbe," je dejal minister za notranje zadeve Aleš Hojs. Na ministrstvu razmišljajo tudi o možnosti odprave omejitve zbiranja na 10 ljudi, ko bo država dosegla rumeno fazo, je dejal.

Pri tem je minister zavrnil razlage, da trenutne omejitve prepovedujejo protestiranje. To po njegovih besedah ne drži, "res pa za organizacijo kakršnega koli dogodka potrebujete dovoljenje po zakonu o javnih zbiranjih. Za večino dosedanjih protestov pa vlog za dovoljenje ni vlagal nihče, zato so bili vsi nedovoljeni," je dejal.

Če bi nekdo trenutno vložil prošnjo za dovoljenje za shod do 10 ljudi, bi ga po besedah ministra "verjetno dobil, saj je dovoljeno zbiranje na javnih krajih do 10 ljudi, ne vem pa, kdo bo vložil vlogo samo za 10 ljudi, glede na to, da je organizator tudi odgovoren, da je vse, kot mora biti".

Tudi zaradi kaznovanja protestnikov je del opozicije v DZ vložil zahtevo za parlamentarno preiskavo. Prepričani so namreč, da je Hojs osebno odredil konkretno ukrepanje proti protestnikom, kar minister zanika.

O vmešavanju v delo Policije 

Prav tako zavrača očitke, da se nedovoljeno vmešava v delo policije. "Bo pa preiskava najbrž pokazala, da si v okviru zakona drugače predstavljamo, kaj pomenita usmerjanje in nadzor nad policijo," meni. "Če želim, da npr. policija dela več na gospodarskem kriminalu takih in takih razsežnosti, je to neka usmeritev, ki je zelo splošna. Ko to prevedeš v bolj politični jezik, pa bo nekdo rekel, da sem se spravil na nekoga, ker da ima ta politični vpliv v gospodarstvu," je dejal. Pripravljene ima tudi dokumente, "ki bodo pokazali, kako se je delalo v preteklosti in kako se dela zdaj," je navedel. Kot primer je omenil, da ob nastopu njegovega ministrovanja ni dobival vseh podatkov OKC kot njegovi predhodniki.

Hojs napoveduje tudi spremembe zakona o organiziranosti in delu v policiji na način, da se bo moralo tožilstvo ob prejetju obvestila s strani policije posebej izjasniti, ali je primer prevzelo v usmerjanje in vodenje ali ne. Spremembe bodo del zakonskega paketa skupaj z zakonom o nadzoru države meje in zakonom o javnem redu in miru, ki ga namerava v DZ poslati nekje v začetku aprila. Pri zakonu o javnem redu in miru bo šlo za poenostavitev izrekanja kazni, ne pa tudi njihovo zvišanje. V naslednjih mesecih se obetajo tudi uskladitve zakonodaje in podzakonskih podpisov z nedavno sprejetimi spremembami zakonov o osebni izkaznici in prijavi prebivališča.

Glede sklepa, po katerem bi vlada pozvala ministrstvo za notranje zadeve, naj preveri, ali je na STA prišlo do sumov kaznivih dejanj, pa je dejal, da ve le to, da je bila razprava v to smer na seji vlade predvidena, a nato ni bila na dnevnem redu.

Na vrhu policije so se v času, ko ministrstvo vodi Hojs, zamenjali štirje generalni direktorji oz. vršilci dolžnosti. Delo aktualnega, Antona Olaja je tako zgodaj še težko ocenjevati, pravi, je pa na ministrstvu, kjer je bil pred tem državni sekretar, po njegovi oceni delo opravljal zelo profesionalno.

Za njegovega predhodnika Andreja Juriča, ki "je bil morda kdaj preveč sindikalističen", Hojs pravi, da se je sam odločil, da ne bo kandidiral za direktorja, je pa z "njim korektno sodeloval".

Glede odstopa Antona Travnerja pa pravi, da bi "morda danes počakal še kakšen dan, preden bi ga sprejel".

Kaj pa stavka?

Glede stavke, ki jo Policijski sindikat Slovenije izvaja od sredine januarja, Hojs verjame, da bodo "to zadevo rešili do konca marca". Z ministrom za javno upravo Boštjanom Koritnikom sta "tik pred tem", da se dogovorijo, da ocenjevanje za napredovanje prestavijo z marca na november, zagovarja pa tudi izstop policistov iz enotnega plačnega sistema, četudi opaža, da so sindikati "zdaj, ko je treba to podpisati," postali nekoliko zadržani.

Ocenjuje tudi, da javnost stavke ne čuti, saj je po zakonu zelo omejena, hkrati pa po njegovih podatkih pri obračunih plač evidentiranih stavkajočih ni. "Morda stavkajo, a za obračune plač tega ne navajajo, saj očitno raje dobijo celotno plačo," dodaja.

Glede javne objave plač, ki je razburila sindikate, pravi, da za zdaj ni nobenega razloga, da s tem ne bi nadaljevali. Zanimivo se mu sicer zdi, da druga objava plač za januar ni dvignila medijskega prahu. So pa zaradi večje preglednosti v drugo natančno navedli, koliko je bilo dodatka za delo v rizičnih razmerah in delovno uspešnost, prav tako na željo policije niso več pri vseh imenih navedene enote, kjer so zaposleni policisti.

Kadrovska slika v policiji je še vedno slaba, zato je "v letošnjem letu naročil, da se vpis v izobraževanje policistov z 200 poveča na 300 mest."

Na zadnji seji je vlada sicer vnovič zaostrila nadzor na meji, kar bo dodatno obremenilo policijo, a težav ne pričakuje: "Si ne predstavljam, da pri 8000 zaposlenih v policiji ne zmogli zagotoviti 30 nadzornih točk na vseh treh mejah".

Pri nadzoru zaradi pandemije je znova opozoril na manko enotnih evropskih pravil: "Ne razumem, kako ni mogoče stvari urediti tako, da moraš, ko prideš v schengensko območje, imeti pri sebi negativni test na koronavirus, ne pa da rečeš, da si v tranzitu in ta ni potreben." Po njegovih besedah zato na predlog svetovalne skupine razmišljajo o obvezni karanteni. "Torej ne bi bilo dovolj, da imaš negativni test ali si cepljen, ampak bi bilo treba v vsakem primeru v karanteno."

O odnosu s Hrvaško

Hojs je bil v preteklosti večkrat kritičen do Hrvaške, da zunanje meje EU ne varuje dovolj dobro. Zdaj ocenjuje, da se stvari nekoliko izboljšujejo, predvsem ker je v intenzivnih postopkih za vstop v schengen. "V glavnem Hrvaški zamerim to, da migrantov, četudi jih vračajo v BiH, ne vnašajo s sistem Eurodac, s čimer bi bili zavedeni kot država, kjer je tujec najprej registriran" in kamor bi ga lahko pozneje vrnili, je navedel. Vrača pa Slovenija po bilateralnem sporazumu na Hrvaško tiste, ki ne izrazijo namere za azil.

Pri porazdeljevanju bremen migracij je Slovenija sicer zagovornica prostovoljne solidarnosti, predlog migracijskega pakta, ki ga je predstavila Evropska komisija lani jeseni, pa navaja načelo obvezne solidarnosti. Po besedah Hojsa je trenutno vrzel med obema konceptoma kar globoka. "Slovenija je za solidarnost in je pripravljena tudi na kakšno obvezno premeščanje, a le če se dogovorimo, koliko največ beguncev je v EU upravičenih do azila."

Poleg tega je, kot pravi Hojs, vse skupaj zapletlo mnenje pravne službe Evropskega sveta glede pakta o migracijah in azilu in bomo "izgubili zagotovo nekaj mesecev, da se bo ta pravna kolobocija razpletla". Zato ne ve, ali bo Slovenija v času svojega predsedovanja Svetu EU na tem področju lahko pokazala kakšen bistven napredek.

Na področju notranjih zadev bo v času predsedovanja na agendi še boj proti zlorabi otrok, pri čemer si Hojs želi, da bi vključili tudi Srbijo in BiH. Druga pomembna tema pa bodo kompetence Europola in Frontexa. Sam bi te okrepil.

Menjave na ministrstvu

Ministru pri vodenju resorja pomagata državna sekretarja. Božo Predalič je nedavno prišel iz generalnega sekretariata vlade, kar je sprožilo ugibanja o možni menjavi na ministrstvu. Hojs teh ugibanj, kot pravi, ne more zavrniti, "saj je ta odločitev v rokah predsednika vlade". A je spomnil, da premier kuverte z njegovim odstopom ni sprejel, do Predaličevega imena pa, da sta prišla skupaj, saj je tudi sam želel, da je to nekdo iz SDS.

Drugi državni sekretar Franc Kangler namreč prihaja iz neparlamentarne NLS, kar se zdi Hojsu dobro z vidika grajenja zaupanja s skupino, ki se ustvarja okoli SLS, NLS in drugih in bo po prepričanju Hojsa na naslednjih volitvah prestopila parlamentarni prag.