Zelena luč za plače sodnikov

Po skrajšanem postopku je odbor DZ za notranjo politiko sprejel dopolnjene predloge novel zakonov o sistemu plač v javnem sektorju, o sodniški službi, državnem tožilstvu in državnem pravobranilstvu, s katerimi želi vlada uskladiti plače pravosodnih funkcionarjev z ustavnima odločbama. Plačna nesorazmerja bodo dokončno odpravili decembra 2010.

Vlada popustila pritiskom?

Silven Majhenič (SNS) je prepričan, da je vlada pristala na izsiljevanje sodnikov. Sicer pa je vsaka stvar za nekaj dobra, je dejal in dodal, da bi bilo dobro, da bi sodniki nadaljevali stavko, saj so v času stavke rešili več zadev. Zavzel se je tudi za ukinitev trajnega sodniškega mandata. Poslanec SDS Branko Grims se strinja s povišanjem plač pod pogojem, da bi morali biti sodniki izvoljeni vsaka štiri leta. Sicer pa se mu povezovanje sodniške plače s sodniško neodvisnostjo ne zdi sprejemljivo, saj imajo sodniki trajni sodniški mandat in popolno imuniteto.

Prepričan je tudi, da se grobo zavaja javnost z navedbami, da te spremembe državo ne bodo stale nič. Grims je ob tem pojasnil, da je država namenila zelo velika dodatna sredstva za odpravo sodnih zaostankov, vsa ta sredstva za vzpodbujanje storilnosti pa bo vlada zdaj razdelila "kar tako" in uvedla "totalno uravnilovko", zaradi katere se ne bo nihče več trudil za višjo storilnost.

Napadi na sodnike kar počez

Na razprave opozicije se je odzvala Darja Lavtižar Bebler (SD). Po njenem gre za "napade na sodnike kar počez", razpravljavci pa so polemizirali ne s sodniki, ampak z našo ustavno ureditvijo. Ustava določa, v katerih primerih preneha sodniški mandat in tudi sodniško imuniteto, je dejala in poslancem SDS očitala, da so svoje pripombe naslovili na napačnega naslovnika.

Glede očitkov, da je neprimerno, da so ustavni sodniki odločali o sodniških plačah, pa je poslanka SD dejala, da je potem nezdružljivo tudi, da o zakonu o poslancih odločajo in o nezdružljivosti poslanske in županske funkcije odločajo v DZ. Odbor je pri vseh novelah podprl koalicijska dopolnila. Novelo zakona o sistemu plač v javnem sektorju so člani odbora sprejeli z devetimi glasovi za in petimi proti.

Zmanjševanje števila sodnikov

Kot je pojasnila ministrica, ostaja obseg sredstev za plače do 1. decembra 2010 nespremenjen, in sicer 66,8 milijona evrov bruto. Ob dokončni uskladitvi plač pravosodnih funkcionarjev z odločbo ustavnega sodišča predlog sprememb predvideva v letu 2011 dodatna sredstva v višini 5,8 milijona evrov bruto na letni ravni oz. povečanje obsega sredstev za plače za 9,9 odstotka.

Temu pa se bodo poskušali izogniti z zmanjšanjem števila sodnikov, državnih tožilcev in državnih pravobranilcev do 1. decembra 2010 za 116. Poleg tega novela zakona o sodiščih, ki jo pripravlja vlada, predvideva ukinitev dodatkov za mentorstvo, specializacijo, magisterij in doktorat ter dodatek za manj ugodne delovne pogoje. S 1. decembrom 2010 pa bodo ukinjene tudi funkcije podpredsednikov vseh okrajnih sodišč, razen okrajnega sodišča z nad 300 zaposlenimi.

Pavlinič Krebsova je še pojasnila, da se za 148 pravosodnih funkcionarjev, to so predsedniki in podpredsedniki sodišč ter drugi vodstveni položaji, aktualna uvrstitev v plačne razrede ne bo spremenila. 880 pravosodnih funkcionarjev se uvrsti za en plačni razred višje, 217 za dva plačna razreda višje – od teh je 135 okrajnih sodnikov. 88 pravosodnih funkcionarjev se uvrsti za tri plačne razrede višje – od teh je 30 uvrstitev višjih sodnikov, 37 pravosodnih funkcionarjev se uvrsti za štiri plačne razrede višje – od teh je 35 okrožnih sodnikov.
 

Sodniki iskali pravico na sodišču

Zaradi nestrinjanja s plačno reformo so sodniki dvakrat iskali pravico na ustavnem sodišču, ki jim je tudi obakrat pritrdilo. Prvič je sodniške plače z ustavo poskušala uskladiti že prejšnja vlada, vendar je takratni minister za javno upravo Gregor Virant kot glavni pogajalec na vladni strani vztrajal pri nagrajevanju sodnikov glede na njihovo delovno uspešnost.

Tako so sodniki popravljeni zakon o sistemu plač v javnem sektorju še enkrat poslali v presojo ustavnemu sodišču, ki jim je decembra 2008 spet pritrdilo. Medtem pa so zaradi neuspešnih poskusov, da bi z vlado Janeza Janše vzpostavili dialog o sodniških plačah in po njihovem mnenju spornih zakonskih rešitvah, v aprilu 2008 pripravili opozorilne proteste, 1. julija 2008 pa je več kot 72 odstotkov sodnikov začelo belo stavko.

To pomeni, da so delali samo toliko, kolikor od njih zahteva pričakovani obseg dela oziroma sodniška norma, ter nujne zadeve. Sodniki so zahtevali ureditev sodniških plač v zakonu o sodniški službi, primerljivost plač s poslanskimi in ministrskimi ter ohranitev realne vrednosti sodniških plač.

Ob koncu uskladitve z odločbo ustavnega sodišča bodo okrajni sodniki uvrščeni od 47. do 51. plačnega razreda (1. julija 2009 od 43. do 50.), okrajni sodnik svetnik v 51. plačni razred (52.), okrožni sodniki od 50. do 53. plačnega razreda (od 46. do 52.), okrožni sodnik svetnik v 54. plačni razred (53.), višji sodnik od 55. do 57. plačnega razreda (od 51. do 55.), višji sodnik svetnik v 58. plačni razred (56.), vrhovni sodnik v 60. plačni razred (57.) in vrhovni sodnik svetnik v 61. plačni razred (58.).