Na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti pripravljajo celovit paket pomoči za socialno najšibkejše. Ob tem v luči zakonskega osnutka ZL o odpisu dolga najranljivejšim poudarjajo, da ne načrtujejo zakonske prisile, ampak želijo s podjetji, občinami in humanitarnimi organizacijami skleniti dogovor o pomoči.
S kom vse se že pogovarjajo o odpisu dolga?
Na pristojnem ministrstvu so zagotovili, da se o pomoči ljudem in o odpisu dolgov že dogovarjajo s Karitasom, Zvezo prijateljev mladine, Rdečim križem, mestnimi občinami, centri za socialno delo, Združenjem bank Slovenije, republiškim stanovanjskim skladom, računskim sodiščem ter ministrstvi za pravosodje, javno upravo in obrambo.
Katere dolgove bi lahko odpisali?
Osnutek ZL odpis omogoča v dejavnostih, ki pokrivajo elektriko, plin, ogrevanje, komunalne storitve, najemnine za stanovanja in telekomunikacijske storitve.
Komu bi lahko odpisali dolg?
Za odpis bi lahko ob nekaterih varovalkah kandidirali dve kategoriji ljudi: prejemniki denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka ter vsi, ki so v zadnjih 12 mesecih v povprečju prejemali manj kot 593 evrov neto mesečno. Država bi podjetjem v zameno za izbris priznala davčne olajšave.
'Z odpisom ne bi želeli naredili več škode kot koristi'
Na ministrstvu opozarjajo, da odpis dolgov v Sloveniji ne more biti tak, kot je na Hrvaškem. V Sloveniji namreč po njihovih navedbah nekateri subjekti dolgove že odpisujejo. Prav tako že obstaja tudi možnost osebnega stečaja.
"Želeli bi si, da bi bil odpis dolgov dogovor, v katerega bi vključili občine, elektro podjetja, energetiko in komunalo. Pri tem bodo zelo pomembni natančni kriteriji za odpis, ker z odpisom ne bi želeli naredili več škode kot koristi," pojasnjujejo na ministrstvu.
Banke naj pustijo socialne transferje ljudi na miru
V dogovor želijo na ministrstvu vključiti tudi banke. Te v primeru sodnega sklepa o izvršbi stroške vpogleda in obdelave sklepa oz. naloga drugih državnih organov ter izvršnice zaračunavajo tudi prejemnikom socialne pomoči, ki je načeloma nedotakljiva. Ti stroški dosegajo od 26 do 30 evrov. Z ministrstvom za pravosodje zato že pripravljajo popravke zakona o izvršbi.
Kakšne so vaše pravice ob deložaciji?
Del pomoči bo tudi pomoč pri deložacijah. Na ministrstvu pripravljajo brošuro o pravicah ljudi. Ugotavljajo namreč, da do veliko deložacij prihaja tudi zato, ker ljudje ne poznajo svojih pravic in na svoje težave opozorijo prepozno. Pripravljajo tudi ukrep vrnitve praznih stanovanj v aktivno rabo, pogovori pa tečejo še o uporabi zasilnih bivalnih enot in spremembi stanovanjske zakonodaje.
Vse je stvar dogovora
Ker ta prizadevanja temeljijo na dogovoru in ne na zakonski prisili, večjih stroškov za državni proračun ne predvidevajo. Morda bi ti nastali le v delu, ko bi država povečala sklad za odpise državnih dolgov, ki ga že ima.
Pri načrtih, ki jih imajo na ministrstvu, je tako govor o morebitnem odpisu neizterljivih dolgov, ki bremenijo ljudi, pa tudi podjetja imajo z njihovo izterjavo več stroškov in dela, kot bi lahko od tega imeli koristi.
Celoten paket pomoči je trenutno še v fazi preverjanja. Ker pa gre za dogovor med več vpletenimi, na ministrstvu pravijo, da potrebujejo "malo več časa". Upajo pa, da se bodo s podjetji, občinami, humanitarnimi organizacijami dokončno dogovorili čim prej, to je v nekaj tednih.
KOMENTARJI (69)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.