Odobrili evropska sredstva za prvo fazo protipoplavnih ukrepov na Gradaščici

Protipoplavne ukrepe v porečju Gradaščice, ki naj bi bistveno prispevali k zmanjšanju poplavne ogroženosti na delu naseljenih območij jugozahodne Ljubljane, Dobrove, Razorov, Stranske vasi, Šujice in Polhovega Gradca, bodo izvedli v dveh fazah.

Prva zajema ukrepe na območju Mestne občine Ljubljana, kjer bo poskrbljeno za regulacijo Malega Grabna, Horjulke in Gradaščice, ter ukrepe na širšem območju Kozarij, kjer bodo zgradili visokovodne nasipe, zidove in druge tehnične ureditve. Uredili bodo tudi vodno infrastrukturo Gradaščice v Dolenji vasi, Božne in Male vode v Polhovem Gradcu ter Gradaščice v Šujici.

Projekt so na dve fazi razdelili zaradi različne stopnje pripravljenosti posameznih ukrepov, so pojasnili v službi vlade.

Celoten projekt zajema regulacijo Malega grabna za zagotovitev načrtovane pretočnosti z vsemi objekti in pripadajočimi ureditvami od Bokalc do izliva v Ljubljanico (mestoma poglobitev struge, vzpostavitev dvojnega profila, ureditev brežin, zidovi, nasipi), izgradnjo razbremenilnika od vtoka iz struge Malega Grabna do izliva v Cornovec s pripadajočimi ureditvami (premostitve, hidromehanska oprema), ureditev struge Horjulke in Gradaščice ter preprečitev poplavnega toka na območju Kozarij zahodno od Zahodne obvoznice Ljubljane (ureditev brežin, obrežni visokovodni zidovi).

Predvidena je tudi izgradnja suhega zadrževalnika Razori in ureditve Gradaščice, Horjulke in Ostrožnika v širšem območju zadrževalnika s pripadajočimi ureditvami (nasip zadrževalnika z objektom in hidromehansko opremo, prestavitev struge – sonaravna ureditev, obrežna zavarovanja), ureditev Gradaščice v Dolenji vasi (visokovodni nasip), ureditev Božne in Male vode na območju Polhovega Gradca z vsemi objekti in s pripadajočimi ureditvami (mestoma poglobitev struge, utrditev brežin, rekonstrukcija in nadvišanje zidov, pragovi), ureditev Gradaščice v Šujici (visokovodni nasip, vzpotavitev enojnega reguliranega profila, krilni pragovi, zasip terena), odstranitev objektov, krajinskoarhitekturne ureditve, vključno z rekultivacijo zemljišč, prestavitve in ureditve objektov gospodarske javne infrastrukture in okoljevarstveni ukrepi.

V službi vlade pravijo, da bo imelo od ukrepov v obeh fazah korist skoraj 18.000 prebivalcev – izboljšali naj bi se njihovi bivalni pogoji, saj naj bi bilo bistveno zmanjšano tveganje pred poplavami, kot so bile tiste septembra leta 2010, ko je bil pod vodo jugozahodni del Ljubljane, omogočen pa naj bi bil tudi hitrejši razvoj navedenih območij, saj zaščitni ukrepi upoštevajo cilje trajnostnega okoljskega in prostorskega razvoja.