Člani komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč so predsedniku države Danilu Türku in premierju Borutu Pahorju na skupnem sestanku poročali o svojem delu, saj sta želela dobiti celovito informacijo o zadnjih odkritjih v rovu Barbara v Hudi Jami.
Delo na področju odkrivanja in skrbi za prikrita grobišča je treba nadaljevati in postaviti v čimbolj ustrezen pravni okvir, je dejal Türk, kot prioritetno nalogo pa je navedel potrebo po sprejemu sprememb in dopolnitev zakona o povojnih grobiščih v čimkrajšem času. Podprl je pobudo, ki jo je v zvezi s tem podal Pahor, in dodal, da gre za pomembno vprašanje, ki mu moramo posvečati pozornost tudi v kriznih časih: "Letos bo minilo 70 let od začetka druge svetovne vojne. Grobišča, o katerih govorimo, so vsa povezana s to najbolj tragično izkušnjo Evrope in človeštva doslej. Prav je, da se do teh odkritij obnašamo pietetno, odgovorno in resno ter z občutkom, da smo v tej dejavnosti del Evrope in sveta."
Pahor pa je povedal, da si vlada želi, da bi v državnem zboru prišlo do širokega soglasja glede vojnih zakonov, pri čemer bi bilo koristno, če bi se politične stranke dogovorile za prioritetno obravnavo zakona o vojnih grobiščih. Predstavil je tudi predlog, da bi ob sprejetju omenjenega zakona predsednik republike nagovoril državni zbor in javnost. Tako bi država prvič po osemnajstih letih surovih in politično razgretih razprav na primeren način ter s potrebno etiko in pieteto uredila eno od vprašanj svoje polpretekle zgodovine.
Tudi premier se je pridružil Türkovemu stališču, da vprašanje, ki je povezano tudi z etično razsežnostjo našega bivanja, med soočanjem z drugimi izzivi ne more biti odrinjeno na rob. Zato se je vnovič zavzel, da bi bil zakon sprejet v kratkem, s široko politično podporo in nagovorom predsednika v državnem zboru, na podlagi zakona pa bi postavili spomenik oziroma kostnico žrtev pobojev.
KOMENTARJI (14)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.