Francoska tiskovna agencija AFP je poročala, da je Slovenija zadovoljna nad zeleno lučjo za vstop v EU, pri tem pa je navedla izjavo premiera Janeza Drnovška, da je odslej vse odvisno od dejavnikov, na katere ne moremo bistveno vplivati.
Avstrijska tiskovna agencija APA je poročala o zadovoljstvu Ljubljane nad poročilom Evropske komisije in navedla izjavo zunanjega ministra Dimitrija Rupla, da je Slovenija opravila sprejemni izpit, in izjavo ministra za evropske zadeve Janeza Potočnika, da je iz države kandidatke za članstvo prerasla v državo pristopnico in s tem vstopila v novo fazo vključevanja.
Srbska tiskovna agencija Beta je poročala, da vse kandidatke niso v enaki meri izpolnile predpristopnih pogojev, da pa je iz poročila Evropske komisije razvidno, kako sta najbolje pripravljena Slovenija in Ciper. Z delnim izvzetjem Cipra, Malte in Slovenije je tudi vseh deset kandidat gospodarsko revnejših od sedanjih članic, je še poročala Beta.
Nemška tiskovna agencija dpa je v kratkih povzetkih poročil za vse kandidatke o Sloveniji navedla, da je dosegla zelo dobre rezultate pri prevzemanju in uresničevanju evropskega pravnega reda, čeprav tudi tu ostajajo luknje.
Hrvaška tiskovna agencija Hina je poročala o izjavi slovenskega premiera Drnovška, v kateri je izjavil, da je bila Slovenija deležna pozitivnih napovedi glede vključitve Slovenije v zvezo Nato in EU.
Jugoslovanska tiskovna agencija Tanjug pa je navedla izjavo guvernerja Banke Slovenije Mitja Gasparija, ki je dejal, da bo evro v dobi petih le zamenjal slovensko nacionalno valuto, tolar.
Tuji tisk o širitvi EU
Britanski Financial Times meni, da se morajo na širitev bolje pripraviti članice EU, saj so ogromni napori, ki so jih kandidatke vložile v prilagajanje pravo nasprotje nesposobnosti članic Unije in evropskih institucij, da bi se te pripravile na vstop novih držav. Šokantno ostaja, da komisija pripravljenost kandidatk ocenjuje v času, ko omejene organizacijske reforme, ki naj bi omogočile širitev, visijo v zraku zaradi negotovega izida vnovičnega irskega referenduma o ratifikaciji pogodbe iz Nice.
Nizozemski de Volksrant ocenjuje, da je širitev postala skorajda neizogibna. Noben politik sedaj ne bo več predlagal umika. Vendar pa so na mestu tudi kritična opozorila. Človek se lahko vpraša, ali so za članstvo v Uniji res pripravljene vse države. Bodo Vzhodnoevropejci sposobni uresničevati norme pri varnosti hrane? Tudi današnje članice Unije še niso tako daleč, da bi lahko brez težav pozdravile deset novih članic. Širitev je ogromen projekt.
Španski El Pais pa piše, da je Evropska komisija je predlagala širitev v velikem valu. Načrt pa vsebuje tudi tveganja. EU na širitev še ni pripravljena, niti na institucionalnem niti na področju ključnih skupnih politik, kot sta kmetijska in strukturna politika. Pa tudi mnoge kandidatke kljub vsemu še niso tako daleč, da bi lahko vstopile v EU. To še posebej velja za Poljsko, največjo kandidatko. Toda mirna združitev Evrope je vredna tveganja, saj bo EU dobila nov obraz. Njeno prebivalstvo se bo povečalo za 20 odstotkov, gospodarski potencial pa le za 4,6 odstotka.
Tudi italijanska La Stampa piše, da se bo EU širila v velikem valu. EU je potrebovala 38 let, da se je iz šestih ustanovnih članic razširila na 15. In zdaj bo z enim samim udarcem sprejela deset novih: od 15 na 25. Gre za geopolitični "Big Bang", ki si ga želijo nekatere velike članice, kot sta Velika Britanija in Nemčija, še posebej pa ga terja Evropska komisija Romana Prodija. Evropa, ki se ustvarja, je senzacionalna zgodovinska noviteta. Če pa se od zgodovine vrnemo k politiki in gospodarstvu, pa se zdi, da proces še zdaleč ni končan.
Avstrijski Der Standard piše, da vlaka evropske integracije ni več mogoče ustaviti. Širitev je dokončanje dolgoletnega projekta vnovične združitve Evrope, ki naj bi stari celini prinesel trajni mir. To sicer zveni visokoleteče in kot velikopotezno govorjenje politikov, vendar pa je resnično. Morda se evropski vlak ne bo povsem držal voznega reda, saj obstajajo še nepredvideni postanki - referendum na Irskem, prepiri glede neposrednih plačil v kmetijstvu in razprave o institucionalnih vprašanjih.
Poljska Rzeczpospolita opozarja, da je potrebno širitev skleniti čimprej. Že od konca komunistične diktature so vse vlade demokratične Poljske bolj ali manj stalno izvajale boleče reforme, ki jih je zahteval Bruselj. Tega nismo počeli le zaradi članstva, temveč predvsem zato, da bi živeli v sodobni državi po vzoru Zahoda. Bruselj se zaveda, da utegne nadaljnje zavlačevanje širitve EU uničiti celoten proces, saj so družbe na Vzhodu utrujene od reform, na Zahodu pa je entuziazem po padcu Berlinskega zidu nadomestil strah pred vstopom revnejših držav.
Ruski Kommersant pa ugotavlja, da širitev EU izpodriva Rusijo iz Evrope. Kaj se bo zgodilo, potem ko se bodo Poljska in baltske republike priključile EU? Nič več ne bodo "nekdanja ruska Evropa", temveč prava "evropska Evropa". Politično se bodo morale držati enakih pravil kot Francija in Velika Britanija, od katerih pa Rusija ni nikoli zahtevala ničesar. Poslovati pa bodo morale po zahodnoevropskih merilih. Torej bodo ruski podjetniki že na ruski meji spoznali, kaj pomenita evropska carinska in transportna politika.
ZDA pozdravljajo širitvene načrte
Širitvene dokumente Evropske komisije so pozdravile tudi ZDA. Kot je dejal tiskovni predstavnik State Departmenta Richard Boucher, je širitev EU konstruktiven proces, ki bo "območje politične stabilnosti in gospodarske blaginje v Evropi" še razširil. Obenem pa je Boucher vnovič izrazil razočaranje ameriške administracije, ker komisija ni določila datuma začetka pristopnih pogajanj z najstarejšo prosilko za članstvo v EU, Turčijo. "Upamo, da bo Unija pristopna pogajanja s Turčijo začela čimprej, saj je prihodnost Turčije v Evropi. Kljub temu pa poročilo komisije za Turčijo ocenjujemo kot pozitiven korak v smeri članstva Turčije v EU," je še menil Boucher.
