Jutri se bo iztekel rok ustavnega sodišča, do katerega bi se morali politiki dogovoriti o vprašanju izbrisanih. Ker jim to ni uspelo, je skupina poslancev s prvopodpisanim Miranom Potrčem na Ustavno sodišče vložila dopolnjeno zahtevo za oceno ustavnosti odloka o razpisu referenduma glede tehničnega zakona o izbrisanih. S tem želita Liberalna demokracija in Združena lista pridobiti dodaten čas za iskanje dogovora, s katerim bi se izognili referendumu.
Skupina je ustavnemu sodišču predlagala, da omenjeni odlok presoja tudi z vidika varstva človekovih pravic, kot jih zagotavlja ustava tudi na podlagi 13. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti. Podpisniki zahteve ustavnemu sodišču tudi predlagajo, da se o dopolnitvi zahteve izjasnita tudi državni zbor in vlada. Tako ustavnemu sodišču predlagajo, da do pridobitve mnenja odloži odločanje o zahtevi in izvajanje odloka zadrži do dokončne odločitve ustavnega sodišča.
Ustavno sodišče so seznanili tudi z dejstvom, da je vlada v parlamentarno proceduro vložila nov sistemski zakon o izbrisanih, notranje ministrstvo pa začelo s pripravami na izdajo dopolnilnih odločb, kot jih v 8. točki odločbe z aprila lani nalaga ustavno sodišče. Sicer pa podpisniki zahteve menijo, da je temeljna ustavna listina najvišji in nesprejemljivi temelj konstituiranja Republike Slovenije kot samostojne, neodvisne in demokratične pravne države.
Sicer pa bo ustavno sodišče odločitev v zvezi s tehničnim zakonom sporočilo v ponedeljek. Predlog sistemskega zakona pa ni bil vložen v skladu s poslovnikom.
Na ustavnem sodišču so potrdili, da bodo ustavni sodniki na današnji seji odločali o razpisu referenduma o tehničnem zakonu o izbrisanih, vendar pa bodo svojo odločitev javnosti sporočili šele v ponedeljek.
Pismo Bohincu o javni objavi vseh izbrisanih
V odprtem pismu notranjem ministru Radu Bohincu so člani Društva izbrisanih prebivalcev Slovenije Bohinca pozvali, da do prihoda evropskega varuha človekovih pravic Nikiforosa Diamandurosva v ponedeljek javno objavi podatke o vseh izbrisanih. V društvu namreč menijo, da je problem izbrisanih presegel okvire aktualizacije, zato bi minister z objavo podatkov o izbrisanih prevzel odgovornost in poskrbel, da se bi problem politično in javno predstavljal v skladu z dejanskimi podatki, so sporočili iz omenjenega društva.
Društvo izbrisanih tako od notranjega ministra Bohinca zahteva, da javno objavi podatke o strukturi izbrisanih po spolu ter število ljudi, ki je zaprosilo za slovensko državljanstvo ter ga iz različnih razlogov izgubilo. Prav tako zahtevajo javno objavo števila izbrisanih otrok, izbrisanih oseb, rojenih v Sloveniji, izbrisanih mladoletnih oseb, izbrisanih pripadnikov bivše Jugoslovanske ljudske armade. Zahtevajo tudi objavo podatkov o številu izbrisanih, ki so sodelovali kot pripadniki Teritorialne obrambe v osamosvojitveni vojni leta 1991, ter števila deportiranih oseb po spolu.
Na ustavnem sodišču so potrdili, da bodo ustavni sodniki na današnji seji odločali o ustavnosti odloka o razpisu naknadnega zakonodajnega referenduma o tehničnem zakonu o izbrisanih.
Nov predlog sistemskega zakona ni bil vložen v skladu s poslovnikom
Nov predlog sistemskega zakona o izbrisanih, ki ga je vlada v sredo vložila v parlamentarni postopek in s katerim nadomešča prejšnjega, ni bil vložen v skladu s poslovnikom državnega zbora. V predlogu namreč ni jasno opredeljena ocena finančnih posledic, ki bi jih imel zakon za državni proračun.
Predsednik DZ Borut Pahor je zato danes vlado kot predlagatelje zakona pisno pozval, naj zakonski predlog dopolnijo najkasneje v 15 dneh, sicer se bo štelo, da predlog zakona ni bil vložen. Generalni sekretar vlade Mirko Bandelj je dejal, da je vlada besedilo zakona že popravila, v državnem zboru pa so potrdili, da so prejeli dopolnjen predlog zakona.
Predlog zakona, je v dopisu predlagateljem zapisal Borut Pahor, ne upošteva določbe 115. člena poslovnika, in sicer: v poglavju o finančnih posledicah ni jasno opredeljena ocena finančnih posledic predloga zakona za državni proračun in druga javno finančna sredstva oziroma ni jasno opredeljeno, ali so zagotovljena sredstva za izvajanje zakona. Poleg tega ima zakonski predlog še eno pomanjkljivost. Obrazložitev predloga zakona je namreč v neskladju z besedilom členov oziroma so členi v obrazložitvi napačno številčeni, in sicer od 13. do 22. člena, VII. poglavje pa ima napačen naslov in številko člena.
Krivic: Janšev skrajni cinizem
Zastopnik Društva izbrisanih Matevž Krivic se je odzval na izjavo predsednika stranke SDS Janeza Janše, ki je za časnik Večer dejal, češ da "je govoričenje o tem, da ljudje niso imeli možnosti za ureditev statusa in da so bili izbrisani, navaden cinizem". Po Krivičevem mnenju Janša vedno bolj cinično laže in zavaja.
Kot piše Krivic, je nezakonit izbris 18.305 ljudi ugotovilo ustavno sodišče že leta 1999 in ne sedanje, ki ga Janša "nesramno in žaljivo" enači z enim sodnikom (Cirilom Ribičičem) in se čudi, kako si lahko "evropsko usmerjeni" vodja opozicije v civilizirani in pravni državi odločitvi ustavnega sodišča upa reči "govoričenje" in "navaden cinizem".
Janša po Krivičevem mnenju ljudi namenoma in spretno zavaja, ko navede številko 1468 dovoljenj za stalno prebivanje v letu 1992, nato pa zamolči, da je naslednja štiri leta številka vseh dovoljenj (ne le izbrisanim) padla na le nekaj sto letno in da je šele leta 1999 (po prvi odločbi US in prvem "zakonu o izbrisanih") prišlo do nenadnega skoka na 7141 dovoljenj. To jasno kaže, tako Krivic, da je mnogim šele ta zakon omogočil ponovno pridobitev dovoljenja, mnogim pa tudi ta (še) ne.
Krivic je kot Janševo največjo prevaro označil njegovo "vpitje proti retroaktivnosti" z razlago, da je dovoljenja doslej dobilo že najmanj 14.000, če ne več izbrisanih, tako da ti od takrat seveda niso več izbrisani. Kot pravi Krivic, so bili ti ljudje nezakonito "izbrisani" mnogo let poprej, zato gre poprava teh krivic seveda za nazaj. "Da bi bilo možno popravljanje krivic tudi za naprej, preden so bile storjene, še nisem slišal", zaključuje Krivic.
SLS: Predlog sistemskega zakona ne rešuje vseh problemov
V SLS so prepričani, da nov predlog sistemskega zakona problematike izbrisanih ne rešuje v celoti. V koalicijski stranki namreč menijo, da je vrnitev pravnega statusa za nazaj s splošno normo neuresničljiva in je v neskladju z veljavnim pravnim redom. Ob tem navajajo 153. člen ustave, ki določa, da morajo posamezni akti ali dejanja državnih organov temeljiti na zakonu ali zakonitem predpisu.
"Notranjemu ministru Bohincu zato odsvetujemo izdajanje dopolnilnih odločb brez zakonske podlage," je povedal predsednik SLS Janez Podobnik. Kot je znano, je predsednik vlade Anton Rop v sredo dejal, da je zakon koalicijsko usklajen.
Po besedah predsednika ljudske stranke so sicer nekatere rešitve novega sistemskega zakona v skladu s stališči SLS. Tako je v predlogu zakona zapisano, da je potrebno ugotavljati dejansko prebivanje tujcev v Sloveniji, zapisani so tudi dodatni kriteriji za pridobivanje dovoljenja za stalno prebivanje tujcev, ob tem pa predlog omogoča preverjanje nekaterih do sedaj izpeljanih postopkov. "Zelo pomembno je tudi, da so v zakonu zapisani razlogi, zaradi katerih tujec ne more pridobiti dovoljenj za stalno bivanje, predvidene pa so tudi omejitve za uveljavljanje odškodnin za nazaj, je povedal Podobnik. Po neuspešnih medstrankarskih pogajanjih glede problematike izbrisanih se v SLS zavzemajo, da je potrebno sedaj upoštevati vse zakonske roke in tudi institut referenduma. Po referendumu pa naj se sprejme čim bolj usklajen sistemski zakon, predlaga Podobnik.
SNS: Država nima do izbrisanih nobene odškodninske odgovornosti
"Izbrisanim ne pripadajo nikakršne odškodnine," je poudaril poslanec SNS Sašo Peče, ko je komentiral najnovejši vladni predlog t.i. sistemskega zakona o izbrisanih. Nacionalna stranka namreč že ves čas oporeka odločbi ustavnega sodišča, saj se po mnenju te opozicijske stranke nezakoniti izbris 18.305 dotedanjih prebivalcev Slovenije leta 1992 sploh ni zgodil, zato tudi o kakršnihkoli odškodninah tem osebam, pa naj bodo materialne ali moralne, ni upravičeno govoriti.
Nacionalna stranka namerava k novem predlogu sistemskega zakona o izbrisanih vložiti dopolnilo, po katerem bi v zakonskem besedilu izrecno zapisali, da osebam, na katere se nanaša zakon (torej tujcem z državljanstvom drugih držav naslednic nekdanje SFRJ, ki so imeli v Sloveniji 23.12.1990 in 25.02.1992 stalno prebivališče) ne bi pripadle prav nikakršne odškodnine. Vlada je sicer v predlogu sistemskega zakona, s katerim je nadomestila besedilo prejšnjega predloga, možnost odškodnin zelo omejila, vendar pa ne tudi povsem izključila. Zahtevke za odškodnine naj bi bilo tako možno vlagati le v primerih ugotovljenega protipravnega ravnanja upravnega organa, izbrisanim pa ne bi priznali prav nikakršne nepremoženjske škode.
Peče vladi očita, da tudi v novem predlogu zakona ni predstavila finančnih posledic, zato se bistveno ne razlikuje od prejšnjega sistemskega zakona. Zakon navkljub zagotovilom predsednika vlade Antona Ropa prav tako ni usklajen ne koalicijsko, ne opozicijsko in zato ne predstavlja nobenega soglasja. Gre izključno za politični zakon, ki bo vsiljen državi ter državljankam in državljanom. Edina za SNS sprejemljiva rešitev je izvedba referenduma, referendumska volja pa bi se morala nato odražati v nadaljnjih ukrepih predsednika vlade, notranjega ministra in državnega zbora.
