Vlada odpoveduje kolektivno pogodbo

Za podpis aneksa h kolektivni pogodbi za javni sektor in dogovora o ukrepih na področju plač za prihodnji dve leti tudi tokrat ne bo dovolj podpisov. 22 sindikatov, ki so vključeni v pogajalsko skupino pod vodstvom Janeza Posedija, se za podpis ni odločilo, je povedal sindikalist Dušan Miščević.

Za veljavnost bi moralo aneks podpisati vsaj 15 od 29 reprezentativnih sindikatov, tako je zdaj že jasno, da podobno kot že konec avgusta tudi tokrat zanj ne bo zadostne podpore. Poleg 21 sindikatov, ki so konec preteklega oziroma začetek tega meseca sodelovali v stavki, je v pogajalsko skupino pod vodstvom Posedija sicer vključen tudi Sindikat delavcev v vzgojni, izobraževalni in raziskovalni dejavnosti Slovenije Vir.

Ta se stavki ni pridružil in je že poleti podpisal takratno verzijo aneksa. Po besedah Miščevića v pogajalski skupini od danes sodeluje še en sindikat, ki aneksa prav tako ne namerava podpisati. O odločitvi omenjenih sindikatov je Miščević danes že obvestil ministrstvo za javno upravo. Glede njihovega nadaljnjega ravnanja pa pravi, da je "zdaj v bistvu na potezi vlada".

Kot je dodal, pričakujejo, da bo novembra pri izplačilu oktobrskih plač upoštevana tretja četrtina odprave plačnih nesorazmerij. Ali bo temu tako, bodo videli 5. novembra, ko je plačilni dan v državnih organih. "Glede na navodilo, ki ga je ministrica dala uporabnikom proračuna, da se to ne izplača, pa se to verjetno ne bo zgodilo," ugotavlja Miščević in v tem primeru napoveduje tožbe.

'Dogovor je razumen'

Ministrica za upravo Irma Pavlinič Krebs je povedala, da je vlada zato s sklepom odpovedala kolektivno pogodbo in naročila pripravo nove. Podpisovanje bi bilo namreč mogoče le, če bi svojo podporo sporočilo vsaj 15 sindikatov, vendar pa jih je zaenkrat le šest. Posedi je vladi sporočil tudi, da noben od sindikatov, ki so sodelovali v stavkovnem odboru, ne namerava podpisati pogodbe.

"Dogovor, ki ga predlaga vlada, je v luči dogajanj v drugih evropskih državah, razumen," je poudarila Pavlinič Krebsova. Politika do javnih uslužbencev je po oceni vlade korektna, zavezali smo se tudi, da leta 2011 ne bo drugih posegov na področju plač, je še povedala ministrica.

Vlada je ministrstvu še naročila, naj pripravi novo kolektivno pogodbo, ki bo enaka tej, razen člena o 50. členu kolektivne pogodbe, ki določa roke za odpravo plačnih nesorazmerij.  Nova kolektivna pogodba bo veljavno sklenjena, če jo bodo podpisali sindikati, ki predstavljajo več kot 40 odstotkov zaposlenih. Če v šestih mesecih ne bo dovolj podpisov, pa bodo plače uredili z zakonom, je še napovedala Pavlinič Krebsova.

Glede pričakovanj dela sindikatov o izplačilu tretje četrtine odprave plačnih nesorazmerij pri oktobrskih plačah pa Pavlinič Krebsova pravi, da so sindikatom javnega sektorja jasno povedali, da je realizacija tretje četrtine možna, vendar bi morali ta učinek nevtralizirati z znižanjem plač, na kar pa ni pristal noben sindikat.

Če se bo kateri od javnih uslužbencev odločil za tožbo, bo državni pravobranilstvo v imenu Republike Slovenije v tem postopku podalo ugovor. Sodišču bo predlagalo, da z odločitvijo počaka, dokler ne bo končne odločitve glede vladne zahteve za razvezo 50. člena, na podlagi katerega bi javnemu uslužbencu pripadla ta pravica.

'Začasen ukrep'

Premier Borut Pahor je medtem poudaril, da je šlo za neizogiben ukrep vlade, saj da so se makroekonomske razmere tako spremenile, da drugače ne gre. "Zaposlene v javnem sektorju prosim, da razumejo ukrep kot začasen," je še dejal Pahor.

"Vlada se je odločila, da bi lahko izvedli finančno konsolidacijo, ki je pogoj, da lahko še naprej uspešno dela. To ni slovenska posebnost, enako se dogaja v drugih evropskih vladah, s tem da so posegi v nekaterih drugih državah veliko hujši. To je tudi zaradi nižjega javnega dolga, ki ga Slovenija ima. Če bi se Slovenija začela zadolževati za plače in pokojnine, bi bil to njen konec," je še poudaril premier.

Štrukelj ogorčen

Odpoved kolektivne pogodbe za Konfederacijo sindikatov javnega sektorja Slovenije ni sprejemljiva in ji nasprotujejo, je dejal predsednik konfederacije Branimir Štrukelj.

Pojasnjuje, da odpovedi kolektivne pogodbe načelno nasprotujejo ne glede na to, da bo tako rekoč istočasno ponujena sklenitev nove, ki bo po vsebini sledila tistemu, kar so bili pripravljeni podpisati v aneksu h kolektivni pogodbi.

Kot poudarja, so se sindikati, ki predstavljajo ogromno večino organiziranih javnih uslužbencev, pogajali in poiskali kompromisno rešitev. Zato vlada po njegovih besedah nima absolutno nobenega argumenta, da odpoveduje kolektivno pogodbo.

Ne glede na večino sindikatov, kakršna je predvidena za sklepanje aneksov h kolektivni pogodbi, to po njegovem še ne pomeni, da se je mogoče s kolektivnimi pogodbami "igrati, kot da so piškoti, ki se spečejo v desetih minutah". Tu je 20 let dela, odpoved kolektivne pogodbe pa pomeni vrnitev nazaj v čas pred socialnim dialogom in demokracijo v naši državi, poudarja Štrukelj.

Kot pravi, bo v nekaj dneh začela veljati sprememba zakona o sistemu plač v javnem sektorju, ki je sicer slaba, ker na nek način še vedno favorizira kvorum večine sindikatov, vendar omogoča tudi sklenitev aneksa po težjem pogoju: če ga podpišejo sindikati, ki imajo v svojem članstvu vsaj 40 odstotkov vseh zaposlenih v javnem sektorju.

To pomeni, da bi vlada lahko sklenila aneks in ji zato ne bi bilo potrebno odpovedati kolektivne pogodbe, je povzel in dodal, da od vlade pričakujejo še, da bo umaknila zahtevo za razvezo 50. člena kolektivne pogodbe in pristopila k pogajanjem o odpravi anomalij v plačnem sistemu.

V SVIZ podprli podpis aneksa

V SVIZ so sicer podprli podpis aneksa. Kandidacijsko-volilna komisija sindikata je preverila zbrane glasove in ugotovila, da je tudi tokrat – prvič so se sindikalni zaupnice in zaupniki o podpisu omenjenih dokumentov namreč opredeljevali že konec avgusta letos in takrat jih je 71 odstotkov oddalo glas za podpis – večina zaupnic in zaupnikov podpis podprla.

V petek bo potekala še izredna dopisna seja Glavnega odbora (GO SVIZ) kot najvišjega organa sindikata, ki skladno s Statutom SVIZ Slovenije daje soglasje k podpisu dokumentov. Člani glavnega odbora so se seznanili z rezultati glasovanja med zaupniki in bodo na tem temelju odločali ter se dokončno odločili.

Sindikati imeli teden dni časa 

Sindikati so imeli teden dni časa, da pri članstvu in svojih organih preverijo, ali je zanje zadnji vladni predlog sprejemljiv. Slednji predvideva prenos izplačila odprave plačnih nesorazmerij v dve zaporedni leti po tistem, v katerem bi gospodarska rast presegla 2,5 odstotka. Vsaj v letu 2011 bi plače tudi sicer ostale zamrznjene.

Podoben aneks in dogovor je vlada sindikatom ponudila v podpis že poleti. Takrat ga je podpisalo pet sindikatov iz Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije in eden od 22 sindikatov pogajalske skupine, ki jo vodi Posedi.