'Dogovor je dober in moder'

Premier Borut Pahor je po sestanku povedal, da so se strinjali, "da gre za tako pomembno vprašanje, da naj o njem dokončno odločijo ljudje", torej na naknadnem zakonodajnem referendumu. Kot je pojasnil, bodo koalicijskim poslancem, ki so vložili zahtevo za razpis predhodnega referenduma, pa tudi ostalim poslancem predlagali, da razmislijo o tem, da bi sredi aprila DZ glasoval o ratifikaciji sporazuma, nato pa bi sprejeli odločitev o naknadnem zakonodajnem referendumu, tako da bi na njem "ljudje odločili". Odločitve v pristojnih organih DZ pričakuje do 9. aprila, ko naj bi kolegij predsednika DZ odločal o dnevnem redu aprilske seje DZ.

Predsedniki strank zadovoljni

Predsedniki vseh strank so odločitev pozdravili. Vodje opozicijskih so ob tem opozorili, da ostaja odprto vprašanje, s kakšno večino – navadno, kot zagovarja koalicija, ali dvotretjinsko – bo DZ glasoval o ratifikaciji sporazuma. Ostaja pa tudi odprto vprašanje potrebe po ustavnih spremembah, če bo arbitražno sodišče sprejelo odločitev, ki ne bo v skladu z ustavo. Zato upajo, da sporazum na referendumu ne bo dobil podpore.

Predsednik SDS Janez Janša je odločitev za naknadni referendum označil za pametno, "ker gre za tako pomembno zadevo, da bi o njej v vsakem primeru moralo odločati ljudstvo glede na našo ustavno ureditev in glede na to, da tudi bistveno manj pomembne odločitve sprejemamo, ali z dvotretjinsko večino ali smo o njih odločali na referendumih".

Osebno sicer meni, da je z dogovorom o referendumu, če bo dobil podporo v vseh strankah, "rešen samo del formalnega vprašanja," drugi del – odločanje z dvotretjinsko ali navadno večino v DZ – pa še ostaja odprto. Sicer pa Janša meni, da bodo ljudje na referendumu zavrnili arbitražni sporazum.

Da bi sporazum na referendumu "padel", si želi tudi predsednik SNS Zmago Jelinčič, tako da bi začeli zadevo na novo, "na temelju zgodovinskih resnic in mednarodnega prava". Odločitev za naknadni referendum je označil za dobro, a tudi on opozoril, da ker je ustavno sodišče v mnenju zapisalo, da gre za ustavno materijo, da je treba sporazum v DZ ratificirati z dvotretjinsko večino.

Predsednik SLS Radovan Žerjav, ki se je zavzemal za naknadni zakonodajni referendum, je dogovor označil za "dobro in modro". Še vedno ostaja odprto vprašanje dvotretjinske večine, tako glede ratifikacije sporazuma kot tudi v primeru implementacije razsodbe arbitražnega sodišča, je dodal. Tudi on upa, da bo sporazum na referendumu zavrnjen, "saj ne smemo priti v situacijo, da bomo ustavo spreminjali zato, da bomo omogočili," da se nesporno slovensko ozemlje in morje prepusti drugemu.

Predsednik Desusa Karl Erjavec je ocenil, da so stranke z odločitvijo za referendum storile pomemben korak. Potreben pa je, ker gre za "izredno pomembno materijo", o katerem morajo odločati ljudje, in zaradi različnih stališč strank glede drugih vprašanj.

Predsednik Zaresa Gregor Golobič meni, da naknadni referendum daje državljanom "možnost, da dokončno odločijo o zadevi". Golobič je tudi prepričan, da je arbitražni sporazum pomemben prispevek, da se bo vprašanje meje s Hrvaško, ki je že dolgo odprto, razrešilo na civiliziran način in s pomočjo argumentov, ki jih Slovenija ima.

Minister za pravosodje Aleš Zalar (LDS) meni, da iz mnenja ustavnega sodišča ne izhaja zahteva po dvotretjinski večini za ratifikacijo sporazuma, ampak da zadošča navadna. Ne strinja se niti z opozicijo glede potrebe po spremembah ustave po odločitvi arbitražnega sodišča.

Kot je poudaril, je ustavno sodišče v mnenju samo opozorilo na teoretično možnost, da bi po odločitvi arbitražnega sodišča lahko prišlo do neustavnega stanja. Zato meni, da so razmišljanja o tem, kaj bo po odločitvi arbitražnega sodišča, preuranjena.

Pri vprašanju uresničevanja razsodbe arbitražnega sodišča se bo lahko postavilo več različnih vprašanj. Možnosti so zelo široke, nikakor pa ne slabe za Slovenijo, je poudaril in dodal, da mora arbitraža, kot je zapisano v arbitražnem sporazumu, določiti stik Slovenije z odprtim morjem.