Končno odločitev o Janševem mandatu preložili na državni zbor

Mandatno-volilna komisija je odločitev o mandatu Janeza Janše (SDS) prepustila DZ, ki naj bi po neuradnih informacijah o tem odločal že v sredo. Poslancem predlaga, naj glasujejo o tem, ali Janši kljub zaporni kazni ne preneha mandat in lahko opravlja poslansko funkcijo. Če ta sklep ne bo sprejet, pa predlagajo ugotovitev, da zaradi obsodbe Janši na podlagi zakona mandat preneha. S slednjim se DZ le seznani.

Današnjo skoraj deveturno razpravo o Janševem mandatu je spremljalo tudi več prekinitev seje. Po zapletih so člani MVK predlog, naj DZ glasuje o sklepu, ali Janši, ki prestaja dveletno zaporno kazen, mandat ne preneha, sprejeli z desetimi glasovi za in enim proti.

Prav tako pa člani komisije z 11 glasovi za in petimi proti državnemu zboru predlagajo, da se v primeru, če navedeni predlog sklepa ne bo sprejet, ugotovi, da je Janša s pravnomočno sodbo obsojen na nepogojno kazen zapora, daljšo od šestih mesecev, zato mu v skladu z zakonom o poslancih preneha mandat.

Glede na stališča poslanskih skupin koalicije ter ZL in ZaAB gre sklepati, da DZ ne bo izglasoval sklepa, da Janši mandat ne preneha. Menijo namreč, da pravnomočno obsojen poslanec na zaporno kazen, daljšo od šestih mesecev, ne more opravljati poslanske funkcije. Z zavrnitvijo omenjenega sklepa bi nastopili pogoji za ugotovitev DZ, da Janši preneha mandat na podlagi 9. člena zakona o poslancih. DZ namreč o slednjem ne odloča. Po seznanitvi z navedenim sklepom naj, kot je odločil MVK, predsednik DZ Milan Brglez zaprosi Državno volilno komisijo za obvestilo, kdo bo namesto Janše postal poslanec za preostanek mandatne dobe.

Maratonska seja

Že kmalu po začetku se je zapletlo z gradivi. Jože Tanko iz SDS je predsedniku komisije iz vrst SMC Mitji Horvatu očital, da za sejo niso bila pripravljena ustrezna gradiva in predlagal, da se sejo prekine in nadaljuje kdaj drugič. Tanko je dejal, da komisija deluje nekorektno in zahrbtno.

Horvat je s tem ni strinjal. Sklep o katerem naj bi glasovali, se sicer glasi, da Janši kljub pravnomočni obsodbi mandat ne bi prenehal.

Da ni imel dovolj časa, da se na sejo ustrezno pripravi s preučitvijo gradiv je poudaril tudi poslanec Jani Möderndorfer, ki je ob tem opozoril, da v parlamentu postaja čedalje pogostejša praksa, da se gradiva dajejo na mizo v zadnjem hipu, ljudje pa na koncu odločajo o stvareh, o katerih niso dovolj seznanjeni.

Janša, ki je na seji nadomeščal člana komisije Franca Breznika pa je dejal, da sploh ne ve, o kakšnem sklepu, o katerem bi naj odločali, je sploh govora. Ko je Horvat pojasnil, da gre za sklep, po katerem mu mandat ne preneha, je Janša zahteval pojasnilo o tem, kdo ga predlaga.

Janša, očitno zadovoljen s pojasnilom, je nato članom razložil, da v slovenski Ustavi piše, da državi vlada ljudstvo, nato pa od zbranih zahteval, da mu povedo, kdo od njih je na volitvah v svojem okraju zbral več kot 6000 glasov (kolikor jih je zbral on). Nato pa nadaljeval z razlago Peloponeške vojne in stavka "vi, ki z nami delite to mesto, zakaj nas pobijate" in ga povezal s povojnim dogajanjem pri nas, kjer očitno tega stavka nismo razumeli in imamo še naprej "razdeljeni polis".

Kot je dejal, bo današnje glasovanje o njegovem mandatu simbolno dejanje, ki "bo ostalo v zgodovini, ne kot neko banalno zaslišanje, ki smo mu bili pred dnevi priča v Bruslju". Pravna mnenja je sicer označil za farso.

Kot je pojasnil Branko Grims iz SDS, komisija s tem, ko sploh odloča o Janševem mandatu, krši ustavo. Kot je dejal, gre za napačno interpretacijo 9. člena zakona, ki ureja poslansko funkcijo. Kot je dejal, je stroka  - tako Ustavno kot Evropsko sodišče - že zdavnaj ugotovila, da v mandate, pridobljene na volitvah, ni dovoljeno.

Član komisije iz vrst Združene levice Matjaž Hanžek se s tem ni strinjal. Ponovno je predlagal, da se Janši odvzame mandat, saj mu vest govori, da nekdo, ki je obsojen, tovrstnega dela ne more opravljati.

Zapletlo se je tudi pri pripravljavcih pravnega mnenja. Anže Logar iz SDS je dejal, da je bilo med pripravljavci 5 politično opredeljenih pravnikov. Horvat je na to dejal, da pravni strokovnjaki ne morejo biti stvar razprave, s čimer se Logar ni strinjal in je Horvata opomnil, da prihaja iz stranke, ki je obljubila tehnokratski pristop k vladanju, zato naj ne omejuje razprave.

Razprava se je nato pričakovano ustavila pri vprašanju ljudi, ki so pripravljali pravno mnenje. "Ciril Ribičič je bil predsednik Zveze komunistov, Aleš Zalar član LDS, Rajko Pirnat je že vnaprej razglašal svoje mnenje, Dino Bavk pa prihaja iz krogov Združene levice," je spornost pravnikov ocenila poslanka SDS Eva Irgl, ki je dejala, da torej ni čudno, da so lahko pri tej sestavi sprejeli enotno mnenje. Kot je poudarila Irglova, so volivci vedeli, da je Janša pravnomočno obsojen, ko so ga na volitvah izvolili in presodili, da je kljub temu primeren za opravljanje poslanske funkcije. Zato pričakuje, da se bodo pritožili, če bo ostal brez mandata.

Člani komisije iz SDS sicer tudi opozarjajo, da ne razumejo, zakaj največja koalicijska stranka ni dovolila javnega soočenja pravnih mnenj v DZ. Jože Tanko pa je še dejal, da so se težave z Janševim mandatom začele predvsem potem, ko so ga želeli imenovati v komisijo za nadzor tajnih služb. Dejal je še, da dejanja SMC temeljijo ne na pravnih dejstvih, ampak na čustvih - odporu članov stranke do osebe z imenom Janez Janša.

Vinko Gorenak pa je članom komisije požugal: "Nekega dne se vam bo prikazal Janez Janša." Kot je dejal, bo resnica o Janši, pa naj jo bodo ugotovile domače ali tuje institucije, lepega dne prišle na dan, tisti, ki zdaj onemogočajo Janšo pa bodo imeli po njegovem podobno težavo kot jo imajo danes tisti, ki so po vojni izvajali poboje, kasneje pa niso mogli spati, ker so jih preganjale njihove žrtve.

Matjaž Han iz SD je izrazil obžalovanje, da Janši ni bil mandat odvzet takoj, ko so mu ga potrdili, saj v tem primeru trenutne napete politične situacije sploh ne bi bilo. Kot je poudaril, je jasno, da nekdo, obsojen na več kot 6 mesecev zapora, ne more biti poslanec, zato mora komisija po njegovem sprejeti jasen sklep v tem smislu.

Vroče sicer ni bilo le na seji komisije, ampak tudi na Twitterju. Potem ko so na spletni strani NSi objavili, da menijo, da bi bilo najbolje, da komisija odloči, da mandata Janši ne bo odvzela, se je Janša na Twitterju odzval z besedami: "NSi podpira predlog Ribičiča, da se o že potrjenem mandatu ponovno odloča. Rezultat znan vnaprej." Vendar pa v NSi jasno dodajajo, da državljan, ki je pravnomočno obsojen na zaporno kazen, daljšo od šestih mesecev, ne more opravljati funkcije poslanca: "V tej luči se poslanska skupina NSi zavzema za čimprejšnjo spremembo Zakona o poslancih, iz katere bo takšna ureditev jasna in nedvoumna za vse prihodnje primere."

Kakšne so možnosti?

Po mnenju posebne skupine pravnikov sta med ustavno dopustnimi možnostmi prenehanje, mirovanje poslanskega mandata ali njegovo normalno opravljanje.

Koalicijski partnerji so o mandatu Janše, ki prestaja dveletno zaporno kazen, razpravljali že v torek, a so odločitev prepustili poslanskim skupinam.

Medtem ko zakonodajno-pravna služba DZ vztraja pri oceni, da bi bilo prenehanje Janševega mandata lahko ustavno sporno, pa posebna skupina pravnikov to možnost dopušča. Če se bo koalicija odločila za to pot, bo MVK državnemu zboru predvidoma predlagala ugotovitev, da je poslancu prenehal mandat neposredno na podlagi zakona. DZ o tem ne odloča.

Lahko pa DZ odloči, da poslancu ne preneha mandat in lahko opravlja funkcijo. To izjemo zakon dopušča.

A je neuradno bolj realno, da MVK DZ predlaga mirovanje Janševega mandata za čas prestajanja zaporne kazni.