Predsednik parlamenta Pahor je ob začetku javne predstavitve mnenj o vključevanju Slovenije v Nato povedal, da z odločitvijo za javno predstavitev mnenj o vstopanju države v zavezništvo in z drugimi političnimi akcijami v tem letu želimo omogočiti pravico do različnih mnenj in jih soočiti, poleg tega pa ob koncu razprave tudi bistveno okrepiti enotnost ljudi v prid podpori za vstop. Pahor se je zavzel tudi za pripravo referenduma o tem vprašanju.
Javne predstavitve mnenj z naslovom Slovenija pred vrhunskim zasedanjem zveze Nato v Pragi, ki jo je pripravil odbor DZ za obrambo, se udeležujejo predstavniki DZ, vlade in drugih ustanov, zastopniki različnih interesnih skupin in strokovnjaki. Trajala naj bi ves dan, po potrebi pa jo bodo tudi podaljšali. Predstavitve mnenj se udeležuje tudi predsednik države Milan Kučan, z vladne strani pa premier Janez Drnovšek ter ministra za zunanje zadeve in obrambo, Dimitrij Rupel in Anton Grizold. Med udeleženci so še predsednik vrhovnega sodišča Mitja Deisinger, veleposlaniki, akreditirani v Sloveniji in direktor urada za informiranje v zvezi Nato Jamie Shea. Vabljeni so tudi predstavniki številnih drugih ustanov.
V parlamentu so se po besedah predsednika DZ odločili, da definirajo nekaj strateških tem in odločitev, ki zahtevajo široko nacionalno soglasje, da o njih vodijo široko nacionalno razpravo, upoštevajo vso različnost mnenj in na koncu oblikujejo široko politično podporo za končne odločitve. Takšna strateška odločitev je tudi vključitev Slovenije v Nato, je poudaril Pahor. Obenem je izrazil prepričanje, da bo vse te naloge moč lažje in bolje opraviti, kolikor več razumevanja zanje bo med ljudmi in kolikor večja bo njihova podpora in zaupanje v te odločitve.
Razprava o vključevanju Slovenije v Nato naj bi se, kot so sporočili z odbora DZ za obrambo, osredotočila na osvetlitev štirih temeljnih točk, povezanih s slovenskim vključevanjem v Nato; kaj Nato sploh predstavlja, kateri so dosedanji dosežki in problemi, s katerimi se Slovenija srečuje v prizadevanjih postati članica zavezništva, kam naj država usmeri prizadevanja v obdobju pred novembrskim vrhom zavezništva v Pragi in kakšna je pri tem vloga državnih organov ter katerim dilemam, nevarnostim in odprtim vprašanjem bi morala v času pred praškim vrhom posvetiti posebno pozornost. V okviru druge točke naj bi se udeleženci posvetili tako političnim vidikom vključevanja kot gospodarskim, finančnim, vojaško-obrambnim, varnostnim in pravnim platem, preučili pa naj bi tudi vprašanja povezljivosti in standardizacije ter informacijske in komunikacijske vidike.
Predsednika republike in vlade jasno za članstvo Slovenije v zvezi Nato
Predsednik republike Milan Kučan in predsednik vlade Janez Drnovšek sta se na današnji javni razpravi v DZ jasno izrekla za članstvo Slovenije v zvezi Nato. "Moj odgovor na vprašanje, Slovenija v zvezi Nato - da ali ne, je da," je dejal predsednik Kučan. Podobno je premier Drnovšek menil, da razlogi za članstvo Slovenije v zvezi Nato prevladajo nad razlogi proti članstvu. Predsednik Kučan je omenil tudi možnost sklica referenduma o članstvu, pri čemer je izrazil prepričanje, da se bodo ob "dobri pripravi in argumentih državljani Slovenije na morebitnem referendumu pozitivno opredelili". Premier Drnovšek o možnosti referenduma sicer ni spregovoril.
Po mnenju Kučana ni dovolj le soglasje vodstev političnih strank, potrebno je težiti k čim višji stopnji nacionalnega konsenza. Kučan je v svojem govoru navzoče spomnil na stališče iz resolucije o izhodiščih zasnove nacionalne varnosti iz leta 1993, ki med drugim določa, da mora odločanje za te pomembne povezave na obrambnem področju potekati na osnovi široke strokovne in javne izmenjave mnenj ter da o teh vprašanjih državni zbor lahko razpiše referendum.
Premier Drnovšek, pa je poudaril. da po dveh vrhih zveze Nato, v Madridu in Washingtonu, ko Slovenija kljub obljubam ni dobila vabila za članstvo v zavezništvu, sedaj obstaja resna možnost, da bo vabilo prišlo precej večje od možnosti, da vabila ne bo.
Slovenija na kratek rok res ni neposredno varnostno ogrožena, saj je stabilna država, tik pred članstvom v Evropski uniji, ima dobre odnose s sosedami in je partnerka mednarodne skupnosti. Vendar pa nihče ne ve, kako se bo svet razvijal na daljši rok, je opozoril premier. Na argument evroskeptikov, da bi Slovenijo članstvo v Nato lahko potegnilo v spopad, je Drnovšek odvrnil, da v primeru spopada civilizacij nobena država ne bo izključena. Po desetih letih se je z 11. septembrom tudi končala inercija hladne vojne; vzpostavljajo se novi odnosi in nova partnerstva, tudi med ZDA in Rusijo ter zvezo Nato in Rusijo, je še poudaril premier. Nato dobiva novo vsebino in si prizadeva za mir in stabilnost v svetu. Od zveze Nato želimo, da je organizacija demokratičnih držav, da zagotavlja mir ne le sebi, temveč celemu svetu.
Tudi Rupel in Grizold za vstop v Nato
Po Ruplovih besedah je potrebno v današnji razpravi ugotoviti oziroma potrditi, da hočemo biti kandidati, Grizold pa je osebno prepričan, da bo Slovenija na novembrskem vrhu zavezništva v Pragi dobila povabilo v članstvo. Rupel je še menil, da se ne bi smeli bati morebitnega referenduma o vstopu v Nato.
Oba ministra sta poudarila dejstvo, da se je svet po terorističnih napadih 11. septembra spremenil, in da je ogroženost po tem dogodku še večja. Po Ruplovem mnenju se večina slovenskih državljanov zaveda, da bo članstvo v Nato Sloveniji zagotavljalo varnost in ugodno vplivalo na njeno notranjo stabilnost. Glede nekaterih najpogosteje izrečenih bojazni v povezavi z morebitnim vstopom Slovenije v Nato, je obrambni minister zatrdil, da Nato ne potrebuje vojaških oporišč v Sloveniji. Poudaril je, da jedrskega orožja v Sloveniji ne bo, slovenskih nabornikov pa tudi ne bodo pošiljali v mednarodne misije po svetu.
Slovenska vojska in urad za informiranje o pripravah na vstop v Nato
Morda najpomembnejši vidik vključevanja v Nato je javno mnenje; v zavezništvo se namreč ne vključuje toliko država kot njeni državljani in državljanke, je na javni predstavitvi mnenj o vključevanju Slovenije v Nato, ki poteka v DZ, menila direktorica Urada vlade za informiranje Alja Brglez. Načelnik generalštaba Slovenske vojske Ladislav Lipič pa je spregovoril o povezavi med reorganizacijo SV in približevanjem zvezi Nato.
Po besedah Brglezove navedbe, da je slovensko javno mnenje do vstopa v Nato zelo kritično, ne vzdržijo, posebej ne v primerjavi s podporo, ki so jo pred vstopom v zavezništvo izmerili v državah, ki so postale članice v zadnjem krogu širitve. Tako je bila npr. na Češkem podpora pred vstopom 28-odstotna, po vstopu pa je narasla na več kot 50 odstotkov. Na Madžarskem je bila glede na javnomnenjske raziskave podpora 32-odstotna, pa se je nato na referendumu za članstvo izreklo kar 85 odstotkov udeležencev.
Bebler meni, da je članstvo v Natu najboljša alternativa
Članstvo v Nato ni idealna rešitev brez senc, je danes na javni predstavitvi mnenj o vključevanju Slovenije v zavezništvo, ki poteka v DZ, dejal predsednik Atlantskega sveta Slovenije Anton Bebler. Je pa po njegovem mnenju najboljša od vseh možnih alternativ. Poudaril je, da vprašanje članstva ne sme biti vprašanje prestiža nekaterih slovenskih politikov in da o njem ne smemo razpravljati kot o neki absolutni vrednosti.
Možnih alternativ vstopa v Nato je več, je dejal Bebler. Ena od njih je popolnoma razorožena Slovenija brez vojske, ki pa bi bila po njegovem mnenju nevarna rešitev. Možna je tudi razorožitev s "prelaganjem obrambnih odgovornosti na drugo državo", kar bi po Beblerjevih besedah zagotovo pomenilo proračunski prihranek, vprašanje pa je, katera od sosednjih držav bi bila pripravljena prevzeti to odgovornost. Alternativo prehoda pod obrambno okrilje druge države so izbrali Vatikan, Andora, Liechtenstein in San Marino, je dejal Bebler, edina, ki bi bila to odgovornost pripravljena prevzeti v primeru Slovenije, pa je po njegovem mnenju Italija. Članstvo v OVSE Sloveniji ne zagotavlja zunanje varnosti, kot tudi ne članstvo v EU, saj bodo njene sile namenjene predvsem za mirovne operacije. Tudi če na obrambnem področju ohranimo sedanjo držo, si kljub dvigu obrambnega proračuna ne bi mogli zagotoviti "verodostojne vojaške sposobnosti za svojo obrambo", je prepričan Bebler. Za Slovenijo po njegovem mnenju v poštev ne pride niti status nevtralnosti, saj država leži med nestanovitnim Sredozemljem in Balkanom, kar nas ločuje od nevtralnih držav.
Bebler opozarja, da referendum o vstopu v zavezništvo ni nujen in "zelo možno je, da te nuje tudi ne bo". Kot privrženec vstopa se sicer zavzema za njegovo izvedbo, "ker bomo s tem okrepili legitimnost odločitve", vendar pa bi bil referendum smiseln šele po prejetju povabila v zvezo. Bebler je prepričan, da bi bil rezultat morebitnega referenduma najmanj 70 proti 30 v korist vstopa v Nato. Nepravilna se mu zdi tudi teza, da bi bila neizvedba referenduma velik poraz demokracije, saj so referendum o vstopu v Nato izmed vseh držav članic izvedli le v Španiji in na Madžarskem, pa zato, tako Bebler, demokracija tam ni nič večja.
Članstvo v Natu ne veča obrambnih izdatkov
Državni sekretar na ministrstvu za obrambo Janko Deželak je na javni razpravi o vstopanju Slovenije v NATO, ki so jo danes pripravili v državnem zboru, zagotovil, da vključevanje v NATO ne veča slovenskih obrambnih izdatkov. Slovenski obrambni sistem po Deželakovih besedah izgrajujemo na raven, ki pritiče Sloveniji kot sodobni razvijajoči se državi, na "standard trabanta" pa ne želi pristajati.
Tudi teza, da je celoten slovenski obrambni proračun v funkciji vključevanja v zavezništvo, ne drži, je dejal. Obrambni proračun, ki znaša 1,42 odstotka bruto domačega proizvoda (do leta 2007 naj bi ta delež zrasel na 1,58 do 1,6 odstotka), se uvršča v spodnjo četrtino članic zveze NATO, je še opozoril in spomnil, da je Slovenija še leta 1989 v obrambni proračun takratne SFRJ vplačala 872 milijonov dolarjev ali trikrat več, kot znaša letošnji obrambni proračun.
Slovenski veleposlanik pri zvezi NATO Matjaž Šinkovec je zanikal trditve, češ da so velika sredstva za vključevanje v NATO "skrita" tudi v proračunih drugih ministrstev, ne le obrambnega.
Janša za izvedbo referenduma o vstopu v Nato
Prepričan je, da se mora javna razprava začeti pred vstopom v Nato, po njegovem mnenju pa je dosedanja odsotnost take razprave prispevala tudi k padcu podpore slovenskemu vstopu v zavezništvo. Janša podpira razpis referenduma o vstopu Slovenije v Nato in meni, da je ta zagotovilo za resnost razprave ter soočenje argumentov. V zvezi z izidom referenduma pa meni, da smo Slovenci zreli ter da se bomo znali zelo dobro odločiti v svojo korist.
Janša tudi meni, da Slovenija zagotovo potrebuje nedržavno organizacijo - kot je Slovenski odbor za Nato, ki bo zagovarjala slovenski interes za članstvo v Nato izven državnih institucij, saj mora diskusija z nevladnimi organizacijami, ki članstvu nasprotujejo, potekati na isti ravni.
Sklic referenduma
S tem, da izvedba referenduma ni smiselna pred povabilom v Nato, se je strinjal tudi nekdanji poslanec SDS Ivo Hvalica. Sam sicer podpira referendum, vendar po povabilu v zavezništvo.
Luka Juri iz Mladega foruma ZLSD, ki že dlje časa opozarja na negativne posledice članstva v Nato, je izrazil pričakovanje, da bodo državne ustanove podprle zamisel o sklicu referenduma o vstopu v Nato in da bo tako odločitev soglasno sprejel državni zbor. Vse državljane je ob tem pozval, naj glasujejo proti. Nasprotovanje članstvu v zavezništvu je izrazila tudi Sonja Lokar iz Ženskega foruma ZLSD.
Janezu Podobniku se zdi, da je nekje nekaj narobe. Ali so javnomnenjske raziskave nekorektne, ali pa volilci ne sledijo usmeritvam svojih državnikov.
Poslanec NSi Lojze Peterle je poudaril, da je vključitev Slovenije v Nato pomembna in koristna za njen nacionalni interes, pri čemer je opozoril, da je ta cilj komplementaren vstopu v EU.
Jelinčič proti vstopu v Nato in za referendum, pomisleke ima tudi Aurelio Juri
Prve kritične besede na račun slovenskega vstopanja v zvezo Nato je na današnji javni predstavitvi mnenj v državnem zboru o slovenskem članstvu v zavezništvu izrekel vodja SNS Zmago Jelinčič. SNS je proti vstopanju v kakršnekoli vojaške zveze, torej tudi v Nato, in meni, da je o tem vprašanju treba obvezno izvesti referendum, na katerem naj se državljani odločijo, kaj hočejo. "Če nič drugega, bodo za napačno odločitev plačali sami," je poudaril Jelinčič. Nekatere pomisleke glede vključevanja v Nato je izrekel tudi poslanec ZLSD Aurelio Juri.
Ob koncu razprave je govorilo tudi več nasprotnikov vstopa Slovenije v zavezništvo, ki so opozorili, da se je ob koncu nastopov zagovornikov vstopa televizijski prenos končal, številni udeleženci pa so odšli.
Slovenija ne bo članica
Če se po koncu govorov zagovornikov vstopa Slovenije v NATO televizijske kamere izključijo in če prisotni odidejo, to ni javna razprava, pa je dejal predstavnik skupine Neutro Marko Kadunc. Po njegovem mnenju je v tem trenutku glavno vprašanje, ali bi se Slovenija lahko uveljavila tudi brez zveze NATO, pri čemer se strinja z izjavo direktorja urada za informiranje v zvezi NATO Jamieja Sheaja, da bo Slovenija "ostala demokratična tudi brez članstva".
"Kratkoročno", je dejal Kadunc, "projekt NATO služi zlasti trenutni politični eliti in njeni legitimaciji", srednjeročno pa pomeni pretiran strošek. Več denarja za vojsko pa se, tako Kadunc, lahko pridobi le na dva načina - z višanjem davkov ali zmanjšanjem sredstev za socialo, zdravstvo in šolstvo. To pa je, je dodal, za Slovenijo, katere nacionalni interes naj bi bila tudi znanje in socialna pravičnost, nesprejemljivo, zato bi bila najprimernejša aktivna nevtralnost.
Članstvu Slovenije v zavezništvu je odločno nasprotoval tudi predstavnik Nove stranke Gorazd Drevenšek, ki meni, da "članstva v NATO tudi letos ne bomo dočakali, pa ne zaradi Slovenije, temveč zaradi razlogov, ki jih kreirajo drugi". Pridružila sta se mu še Andrej Magajne iz Krščansko-socialne unije, ki je izrekel tudi nekaj kritičnih besedah na račun organizacije razprave (organizator je bil odbor DZ za obrambo), ter predsednik Neodvisnih sindikatov Slovenije Rastko Plohl.
