Odločanje o RTV: bodo ustavno sodišče pririnili na rob sklepčnosti?

"Če gre za končno odločitev v glavni stvari, ne za posamezne sklepe, je zanjo potrebnih pet glasov. Pet glasov hkrati pomeni sklepčnost," je  poudaril Ciril Ribičič. Pri pobudah za izločitev posameznega sodnika pa odločajo s sklepom, kjer je potrebna večina glasov navzočih sodnikov, je dodal.

Pobudo za oceno ustavnosti novele Zakona o Radioteleviziji Slovenija (RTVS) je vložilo več vodilnih na RTVS s prvopodpisanim predsednikom programskega sveta Petrom Gregorčičem. Med drugim izpostavljajo, da se z načinom oblikovanja, sestave in delovanja sveta zavoda, ki ga predvideva novela, v celoti jemlje pristojnost DZ za imenovanje članov novega sveta zavoda. Aktualnim članom upravljavskih organov pa bi se predčasno končal mandat.

Ustavno sodišče se je februarja odločilo do končne odločitve zadržati izvrševanje dela novele, ki se nanaša na konstituiranje sveta zavoda, sprejetje novega statuta in oblikovanje uprave zavoda. Gregorčič je marca podal predlog za izločitev Neže Kogovšek Šalamon, kot razlog pa navedel njeno dopolnilno delo na Mirovnem inštitutu, ki je sodeloval v referendumski kampanji o noveli.

DZ in tudi vlada sta pred dnevi predlagala izločitev Klemna Jakliča, ker je v referendumski kampanji o Zakonu o RTVS leta 2005 zagovarjal zakonske rešitve zakona, ki jih novela spreminja. Glede na to se poraja dvom o njegovi nepristranskosti, med drugim piše v predlogu DZ, pod katerega se je podpisala predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič. Po poročanju medijev pa je na mizi ustavnih sodnikov tudi predlog v. d. direktorja Televizije Slovenija Uroša Urbanije za izločitev predsednika ustavnega sodišča Mateja Accetta.

Ustavnega sodnika Roka Čeferina so izločili iz odločanja v tej zadevi že januarja, saj odvetniška pisarna Čeferin, katere soustanovitelj je, sodeluje z Javnim zavodom RTVS.

Ustavno sodišče v četrtek pri nadaljevanju vsebinske obravnave ustavne pobude ni sprejelo nobene odločitve, niti o zahtevah za izločitev sodnikov ne. Obravnavo bodo nadaljevali predvidoma na naslednji seji. 

Tako pobudniki kot tudi vlada so se zavzeli za to, da se pobuda obravnava javno. Ribičič je ob tem spomnil, da "nas mednarodna javnost sili, da imamo čim več javnih obravnav ne le na ustavnem sodišču, ampak tudi na rednih sodiščih". A praksa gre po njegovih besedah v povsem drugo smer, tako da je javnih obravnav zelo malo. "Obrazložitev je v tem, da je situacija znana, da sodniki vedo, za kaj gre, in da zato ne potrebujejo javne obravnave. Imajo vse dokumente, tako da lahko vsakega vprašajo, kar želijo," je dodal.