Predsednik si glede odlikovanja ne bo premislil

Predsednik združenja Sever Milan Horvat je povedal, da so na pobudo predsednika republike Danila Türka v združenju sami predlagali tri osebe, ki so se jim v okviru akcije Sever zdele najbolj zaslužne za to, da se je ta odvila. Tako so odlikovanje Tomaža Ertla, nekdanjega vodje republiškega sekretariata za notranje zadeve, predlagali v združenju. Druga dva, ki sta dobila odlikovanje predsednika republike – srebrni red za zasluge –, sta bila tedanji načelnik slovenske policije Leopold Jesenek in tedanji poveljnik posebne enote policije Tomaž Čas.

Horvat je sicer še dejal, da je imel občutek, da so pomen akcije Sever zanemarjali, včasih tudi načrtno. Nekatere skupine osamosvojiteljev menijo, da se pred letom 1991 ni dogajalo nič v zvezi z demokratizacijo Slovenije, je dejal za 24ur.com. Kot je dejal, so Inštitutu za novejšo zgodovino tudi predlagali, da še enkrat razišče določene dogodke. Na izsledke novih raziskav pa še čakajo.

Na spletni strani www.slovenskapomlad.si, ki jo je naročil Muzej novejše zgodovine Slovenije, uredil pa jo je Ali Žerdin, sicer odgovorni urednik Dnevnika, akcija Sever ni posebej omenjena, kljub temu da so omenjeni številni dogodki od leta 1977 naprej. Med osebami pa ne moremo najti niti Tomaža Ertla.

Akcija Sever je predvidevala ukrepe za preprečitev "mitinga resnice“

Akcija Sever je bila akcija, s katero je slovenska policija napovedala, da bo preprečila miting resnice, ki ga je napovedala jugoslovanska oblast. Miting, na katerem so želeli protestirati proti demokratizaciji in osamosvajanju Slovenije, je bil napovedan za 1. december 1989, a se tudi zaradi posredovanja slovenske policije ni zgodil. Svoje pa so dodali tudi slovenski železničarji, ki so napovedali, da vlakov z morebitnimi protestniki ne bodo spustili v državo.

Odlikovanju je nasprotoval del politike in nekateri akterji osamosvojitve

Odlikovanje Tomaža Ertla pa je sprožilo kar nekaj nasprotovanj. Prva, ki je protestirala, je bila stranka SDS. Vodja poslanske skupine SDS Jože Tanko je dejal, da je bil Tomaž Ertl nekdanji vodja represije na Slovenskem. Kot vodja slovenske Udbe pa naj bi dolga leta zatiral demokratične in osamosvojitvene težnje Slovencev in odrejal uporabo represivnih ukrepov proti političnim nasprotnikom. Zato so pozvali predsednika Türka, naj o odlikovanju razmisli še enkrat ali pa naj odstopi.

Tudi nekateri drugi akterji dogodkov izpred dvajsetih let, med njimi Janez Janša, Igor Bavčar, David Tasič in Franci Zavrl (trije iz četverice JBTZ), so v posebni izjavi izrazili zaskrbljenost zaradi podelitve odlikovanja Ertlu. Kot so zapisali, so osupli nad odločitvijo predsednika Türka, saj je Ertl ukazal tajne akcije zoper četverico JBTZ. Pismo so podpisali tudi Boris Cavazza, Gregor Tomc, Bojan Fink, Dušan Keber, Igor Omerza in Bojan Korsika. Kot so poudarili, tudi vsa zgodovinska pričevanja in dokumenti govorijo o tem, "da je Tomaž Ertl osebno odrejal tajne policijske akcije zoper vse in vsakogar, ki so v resnici vodili procese demokratizacije in nastopali za samostojno Slovenijo“.

Oglasil se je tudi evropski poslanec Lojze Peterle. Čeprav priznava, da je bila preprečitev mitinga resnice pomembna, dodaja, da je treba vedeti, da "ne takrat nedemokratična oblast, ki je odpor naročila, ne milica, ki je izpolnjevala ukaze, nista bili nosilki demokratizacije, niti ideje osamosvojitve, pa tudi ne boja za človekove pravice". Sedanje državno vodstvo je preprečitvi mitinga pripisalo nesorazmerni in tendenciozni pomen, opozarja. To se mu vprašljivo, "ker gre za očiten poskus rehabilitacije bivšega režima in za zamegljevanje zgodovinskega spomina".

Predsednik republike o odlikovanju ne bo premislil

Türk je na očitke odgovoril, da je šlo za dobro premišljeno odločitev in si glede odlikovanja Ertla ne bo premislil. Po 20 letih je nastopil čas, da se pomen akcije Sever trezno ovrednoti in da se prispevek ljudi, ki so sodelovali, ustrezno prizna, poudarja.

V SD pozdravljajo odločitev predsednika republike

V SD pa pozdravljajo odločitev predsednika republike, da podeli odlikovanja Času, Ertlu in Jesenkotu, saj je s tem "končno, po dvajsetih letih, jasno ovrednotil pomen prepovedi in onemogočanja izvedbe mitinga resnice“. Menijo, da je tudi akcija Sever prispevala k utrjevanju in zavarovanju demokratičnih procesov in gibanj, ki so na koncu pripeljala do družbenih sprememb in osamosvojitve Slovenije.

Reakcije nekaterih strank, ki priznanju nasprotujejo, pa se jim zdijo zaskrbljujoče. V SD namreč menijo, da so le skupna prizadevanja omogočila, da je v Sloveniji do družbenih sprememb prišlo mirno in po evolutivni poti. Kot so v stranki še zapisali v sporočilu za javnost, menijo, da odločitev za prepoved mitinga resnice predstavlja eno od dveh najpomembnejših dejanj v tistem času. Druga pomembna stvar je še sprejetje ustavnih amandmajev 27. septembra 1989.