'Odličen čas za prevetritev zdravstvene blagajne'

Skupščina Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) je na današnji seji kljub sprva drugačnim napovedim delodajalcev potrdila spremenjen predlog ukrepov za zagotavljanje finančne vzdržnosti zdravstvene blagajne.

Strokovne službe zavoda imajo 30 dni časa, da pripravijo novo finančno projekcijo in v njej upoštevajo konkretne naloge z njihovimi nosilci in finančnimi ukrepi, so sklenili člani skupščine. Ukrepi pa bodo morali upoštevati finančno vzdržnost zdravstvene blagajne.

Predstavnik zaposlenih v skupščini Igor Antauer je med razpravo ocenil, da je sedaj "odličen čas, da prevetrimo poslovanje zdravstvene blagajne".

Vladni predstavnik v skupščini Marjan Česen je ob tem ocenil, da "bo treba narediti rezervni scenarij, saj za zdaj še vsi delamo po neki inerciji iz preteklih let. Treba je kritično pregledati košarico pravic zavarovancev. Začnimo z resno debato o našem zdravstvenem sistemu, saj ne more več funkcionirati tako kot zadnjih 40 let".

ZZZS bo glede na zadnje makroekonomske projekcije letošnje leto najverjetneje zaključil z dobrimi 51 milijoni evrov minusa, leto 2010 pa že z 265 milijonov evrov minusa, je opozoril direktor zavoda Samo Fakin. "Pri takih številkah se lahko pogovarjamo le še o širitvi prispevnih osnov ali pa debata o košarici pravic – kaj so socialne in kaj medicinske pravice," je na vprašanje, kje je še mogoče privarčevati, dejal Fakin in dodal: "To so težki posegi, zato je težko določiti, pri koliko milijonih evrov manj prihodkov se začnejo nepriljubljeni ukrepi, kot je krčenje pravic." Prepričan je, da "do tega ne bo prišlo, saj bo vlada prej sprejela druge ukrepe".

Zadnja napoved Urada za makroekonomske analize in razvoj (Umar) za marec kaže na negativno rast prispevne osnove, in sicer za dva odstotka. To za nacionalno zdravstveno blagajno ob štiriodstotni negativni gospodarski rasti pomeni okoli 80 milijonov evrov manj denarja.

Med ukrepi, ki jih je še mogoče sprejeti za zajezitev rastoče luknje v zdravstveni blagajni, Fakin med drugim vidi "boljšo organizacijo dela, manj napotitev k specialistom, zelo jasna navodila o napotitvah na preiskave in jasno razmejitev, kaj sodi v bolnišnico in kaj je mogoče opraviti v dnevnih ambulantah". Ob tem je Fakin kot primer navedel operacije karpalnega kanala, ki jih v UKC Ljubljana že opravljajo ambulantno, medtem ko so bolniki za ta poseg v ostalih bolnišnicah še vedno hospitalizirani.

Prihranki so po njegovih besedah možni tudi pri zdravilih. "Mi smo lahko zelo rigorozni pri zdravilih in jih nekaj prenesemo v prostovoljno zdravstveno zavarovanje ali pa jih sploh ne umestimo na listo," je pojasnil Fakin.

A daleč največji strošek je zdravstvena služba, ki pobere 1,5 milijarde evrov letno in pri dobri organizaciji bi lahko dosegli največje prihranke, pravi Fakin.

Pri teh varčevalnih ukrepih so po besedah Fakina ključni zdravniki, saj "imajo v rokah svinčnik, ki je najdražje orodje, zato brez njih ne bo šlo. Treba pa se bo pogovoriti tudi o določenih pravicah iz kolektivne pogodbe, ki so ena izmed ovir k boljši organizaciji". Pri tem je Fakin izpostavil "razkorak med dopusti zdravnikov in drugimi delavci v zdravstvu, kar pomeni, da so drugi zaposleni, ki imajo manj dopusta, v službi, ko zdravnikov ni".

"Največja nevarnost, ki jo vidimo, je, da v tem trenutku nihče v državi ne zna napovedati, kaj se bo dogajalo v naslednjih mesecih. Zavod bo to tedensko spremljal in sproti ukrepal," je še napovedal prvi mož zdravstvene blagajne.