Govoriti, da pokojninska reforma ni potrebna, je po besedah ministra za razvoj in evropske zadeve Mitje Gasparija kratkoročen pogled, ki se bo Sloveniji v naslednjih letih maščeval. Brez reforme se bo namreč prostor v javnih financah zmanjševal za druge pomembne izdatke, ki si jih ta država zasluži in želi, je dejal.
Odlaganje reforme za nekaj let prinaša le še večje probleme, je opozoril Gaspari. Stroški za pokojninski sistem se bodo namreč iz leta v leto zviševali in bodo v naslednjih 40 letih predstavljali približno osem odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP) oz. tri milijarde evrov. Temu strošku se ne bomo mogli izogniti, je dejal, če ga želimo odložiti do leta 2020, pa se bodo še povečali za pol do ene milijarde evrov.
Dejstvo je, da se prebivalstvo stara. In kolikor pozneje bo prišlo do reforme, toliko bolj bo morala negativno vplivati na tiste, ki se bodo upokojevali pozneje. Poleg tega se bo v primeru ohranitve sedanjega sistema zniževala pokojninska osnova tistim, ki se upokojujejo zdaj, je spomnil.
"Ali smo odgovorni in začnemo danes ali pa smo malo manj odgovorni in prepustimo odločanje in posledice tistim, ki prihajajo za nami," je pozval k potrditvi pokojninske reforme na referendumu to nedeljo. Kot glavno prednost novega zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju je izpostavil stabiliziranje odmerne stopnje, s čimer ne bo prišlo do zniževanja.
Kaj pa če bi poskusili z drugimi ukrepi?
Gaspari je predstavil izračune o makroekonomskih posledicah nekaterih predlogov, ki naj bi jih vlada sprejela namesto pokojninske reforme. "Žal bi se vsi podatki poslabšali," je povzel in menil, da gre za skupek predlogov, ki se sicer vsak zase zdi zelo privlačen in primeren, a uveljavljeni kot celota bi položaj v Sloveniji poslabšali.
Tako bi denimo vzpostavitev dohodninskega sistema iz leta 2006, zvišanje socialnih prispevkov delodajalcev za šest odstotnih točk in zvišanje davka na dodano vrednost za desetino znižali obseg bruto domačega proizvoda za 1,5 odstotka, zmanjšali zasebno porabo za pet odstotkov in negativno vplivali tako na izvoz kot uvoz, število brezposelnih pa povečali za več kot petino.
Sam na davčnem področju ne vidi prostora za spremembe, izjema sta davek na nepremičnine ter davek na kapitalske dobičke. "Ti so lahko fiskalno izdatni in makroekonomsko najbolj nevtralni glede negativnih posledic, ki bi jih imeli za gospodarstvo," je dejal. Zvišanje tistih davkov, ki se zdi najlažje – npr. davka na dodano vrednost in dohodnine – pa bi zvišalo inflacijo in imelo pomembne stranske negativne učinke, je dejal.
Gaspari nasprotuje tudi uvedbi t.i. individualnih računov, ki jih predlagajo v SDS. Ta sistem ni solidaren, ker temelji na individualnih vplačilih, je dejal.
V stranki SDS pa mu odgovarjajo: "Ocenjujemo, da večine upokojencev ne zanima po katerem sistemu dobivajo pokojnino, ampak predvsem, kako visoka je. Za primerjavo – najnižja pokojnina na Švedskem, kjer pokojninski sistem temelji na osebnih pokojninskih računih, znaša 850 evrov. Sistem osebnih pokojninski računov je pregleden, pravičen in razumljiv. Omogoča večjo povezanost med vplačanimi prispevki in pokojninami. Deluje izrazito motivacijsko, saj ljudje vedo, da bodo, če bodo vplačali več prispevkov, dobili tudi višje pokojnine. Vsi zavarovanci dobivajo sprotne informacije o tem, koliko so v sistem vplačali in kakšno pokojnino lahko pričakujejo. Zelo pomembno je, da je sistem dolgoročno finančno stabilen, saj je vgrajeno avtomatično in sprotno usklajevanje glede na podaljševanje življenjske dobe in višino plač. Solidarnost v sistemu je še vedno zagotovljena in sicer v ničelnem stebru, v okviru katerega se izplačuje t.i. državna pokojnina, tako lahko vsak dobi minimalno pokojnino."
KOMENTARJI (72)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.