Pozor, nevarnost sevanja. Opozorilna tabla na ograji, ki preprečuje dostop do odlagališča Boršt. Na tem območju je z zemljo prekrit radioaktivni material iz časa nekdanjega rudnika urana Žirovski Vrh. Gmota, ki drsi v dolino, pa zaradi avgustovskega deževja predstavlja dodatno skrb.

"Trenutno še nismo seznanjeni, za kakšne premike je šlo. Tega se bojimo zaradi tega, ker vemo, da je bilo na tem področju več kot 300 litrov padavin na kvadratni meter, sprožilo se je prek 300 zemeljskih plazov," situacijo opisuje župan Občine Gorenja vas - Poljane Milan Čadež.

O tem, kako je mogoče, da je odlagališče zgrajeno na zemeljskem plazu, smo se pred leti pogovarjali s projektantom Krešimirjem Kvaternikom iz podjetja IBE, ki je sodelovalo pri načrtovanju gradnje rudnika."Moramo vedeti, da je cela Slovenija praktično plazovita. Vedelo se je, da je tam nekakšen fosilni plaz pod Borštom, ampak je bil praktično miren," je leta 2018 izjavil v oddaji Preverjeno.

Meritve na tem območju kažejo, da se plaz vsako leto premakne za dva centimetra, v obdobju med apriloma 2022 in 2023 pa celo tri centimetre. V primeru, če bi plaz z vso odloženo jalovino spolzel v dolino, bi se hidrometalurška jalovina raznesla po porečju Berbovščice, Sore in Save, je za Preverjeno izjavila direktorica Rudnika Žirovski vrh Hiacinta Klemenčič. To bi bila po besedah Čadeža naravna katastrofa. 

Da ni razloga za strah in da z dosedanjimi ukrepi zagotavljajo varnost za ljudi in naravo, pa miri Marko Maver z Direktorata za naravo. "Zdaj po poplavnih dogodkih je Urad za jedrsko varnost odšel na odlagališče Boršt in zaenkrat ni bilo ugotovljenih nikakršnih odstopanj stvari, ki bi lahko ogrozile stabilnost samega odlagališča," pojasnjuje. 

Ne glede na to, so v Poljanski dolini že dolga leta jasni. "Premiki so enkrat večji, kot so dovoljeni, in tukaj so potrebni konkretni posegi pod plaz, da se torej odpelje voda tako kot leta 2017 mimo samega plazu," razlaga Čadež. Morebitnih ukrepov pa na ministrstvu za naravne vire in prostor zaenkrat ne načrtujejo. 

Rudnik so odprli leta 1982, ker je Jedrska elektrarna Krško potrebovala gorivo. Je pa tudi teorija, da zaradi želje po jedrskem orožju."O tem priča tudi delovanje treh jedrskih inštitutov v okviru nekdanje Jugoslavije," je za Preverjeno pred leti dejal nekdanji član predsedstva RS Dušan Plut. 

Ker ni bilo ekonomske računice, so rudo prenehali kopati po osmih letih. Po več kot 30 letih pa rudnik še vedno ni zaprt in to kljub temu, da je šlo za to že približno 100 milijonov evrov. Zadnja od številnih obljub pa je, kot napoveduje Maver z Direktorata za naravo, da bodo rudnik zaprli prihodnje leto.