Kako Vizjak pojasnjuje ponovno obravnavo 180-milijonske ponudbe?

"Menim, da so postopki, povezani z gradnjo odlagališča jedrskih odpadkov, potekali prepočasi in bili strokovno pomanjkljivo pripravljeni. Naravnost neverjetno je, da bi bila lahko ponudba glede na ocenjeno vrednost investicijskega programa nekajkrat višja," je v Grosupljem dejal Andrej Vizjak.

Za izvedbo projekta je na koncu v igri ostal konzorcij Riko, Kolektor CPG in CGP, ki mu je Agencija za radioaktivne odpadke (ARAO) priznala sposobnost za izvedbo projekta. Vendar pa je ponudba konzorcija s 148,3 milijona evrov brez DDV močno presegala ocenjeno vrednost naročila, ki je bila pri 43,4 milijona evrov brez DDV, zato je ARAO sprejel odločitev, da se naročilo ne odda.

V. d. direktorice ARAO Petra Grajžl, ki je to mesto prevzela 29. marca, se je medtem odločila za razveljavitev sklepa o neoddaji naročila in za novo preverbo ponudb za gradnjo odlagališča. Kot je danes dejal Vizjak, se je Grajžlova – ta je sicer na novo funkcijo prišla iz njegovega kabineta – za ta korak odločila, ker želi preveriti skladnost razpisne dokumentacije z ovrednoteno investicijo investicijskega programa.

Agencija: potrebno je upoštevati vpliv rusko-ukrajinske vojne

O povsem drugačnih razlogih za takšno odločitev pa iz agencije. Direktorica danes za nas ni imela časa. So pa odločitev v sporočilu za javnost pojasnili z besedami, da je pri ponudbi potrebno upoštevati vpliv epidemije in tudi rusko-ukrajinske vojne na evropski trg in rast cen. Pri čemer velja opozoriti, da je konzorcij svojo 180-milijonsko ponudbo poslal vsaj mesec dni pred začetkom ruske invazije v Ukrajini.

"Glavno besedo mora imeti stroka, ki mora preveriti vse dokumente. Grajžlova se je odločila, da je očitno to treba dodatno preveriti. To ne prioritetizira nobene odločitve, zelo možno je, da bo zadeva ponovno ocenjena kot nedopustna, vendar si je vzela čas, kar je odgovorno in pravilno, da sama na podlagi strokovnih mnenj to še enkrat preveri," je dejal Vizjak.

Kot je pojasnil, je sicer mogoče, da je do odstopanja cen prišlo zaradi podražitve surovin in energentov ter dejstva, da je razpis bil osnovan na roku izvedbe 900 dni, kar je stroka ocenila za neizvedljivo, zato so proizvajalci vključili penale. "Stroka mora oceniti, ali je ta ponudba dopustna glede na okoliščine celotnega projekta," je še enkrat poudaril Vizjak.

Spomnil je, da je okoljsko ministrstvo prevzelo pristojnost nad agencijo šele 1. februarja. "Zelo sem razočaran nad sedanjim delom agencije in resornega ministrstva, zato smo morali takoj v akcijo, da bo čim prej prišlo do tega odlagališča po sprejemljivi, spodobni in strokovno utemeljeni ceni," je dejal.

"V zakonu in meddržavni pogodbi piše, da bi bi moralo biti skladišče končano leta 2023, do česar ne bo prišlo, ker je rok izgradnje tri do štiri leta. Zamude na tem projektu so evidentne, je pa projekt ključen za nadaljevanje jedrske opcije v Sloveniji in varnost obratovanja sedanjega jedrskega objekta," je poudaril.

Kar pa se tiče imenovanja vodje svojega kabineta na mesto v. d. direktorice ARAO, je pojasnil, da ni imel velike izbire, saj se je prejšnjemu direktorju mandat iztekel 28. marca, izbrani kandidat z razpisa pa je s 1. marcem umaknil soglasje od kandidature. "V obravnavo sem na vlado prejel predlog Tomaža Žagarja, ki sem ga načeloma podprl, ko pa sem z njim opravil razgovor, se je odločil za umik soglasja iz osebnih razlogov. Iz tega naslova sem bil potem kot minister v stiski," je dejal.

Špekulacije, da naj bi sprva želel mesto direktorja agencije za jedrske odpadke zasesti kar sam, je danes minister ostro zanikal.

Je pa upravni odbor ARAO v ponedeljek v časniku Delo ponovno objavil razpis za direktorja agencije. Prijave zbirajo do 12. aprila.