'Odhod medicinskih sester v zdravstvene domove resno ogroža naš zdravstveni sistem'

V Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Maribor se je v zadnjih petih letih število zaposlenih v zdravstveni negi sicer povečalo za več kot 300, a jih še vedno primanjkuje. "Po kriteriju kategorizacija zdravstvene nege nam manjka 25 odstotkov zaposlenih v zdravstveni negi," so navedli v UKC Maribor. Področja, kjer je stanje v tem pogledu najtežje, so intenzivna terapija, urgentni center, anesteziologija in operativna dejavnost, težavno je tudi nadomeščanje odsotnosti zaposlenih na ostalih delovnih mestih, so pojasnili.

V Splošni bolnišnici Jesenice se srečujejo s težavami pomanjkanja kadrov zdravstvene nege že kakšno leto. Od letošnjega maja je zaradi pomanjkanja kadrov na tem področju zaprt en od treh oddelkov internistične službe, kar v praksi pomeni 18 postelj manj. Zaenkrat v bolnišnici ne vidijo možnosti, da bi oddelek lahko ponovno odprli. Problem rešujejo z reorganizacijo dela, prilagajanjem, pripravljenostjo in nesebičnostjo zaposlenih v zdravstveni negi. Novih kadrov pa za enkrat še ne iščejo v tujini.

Težave so tudi na drugih oddelkih, vendar jih je največ na negovalnih oddelkih, so še dodali iz jeseniške bolnišnice.

Razlog za pomanjkanje kadra je po oceni UKC Maribor v upoštevanju zakona za uravnoteženje javnih financ iz leta 2012 in posledičnem omejevanju nagrajevanja delavcev.

"Možni kandidati so v prvih letih iskali zaposlitev v bližnjih zdravstvenih zavodih v Avstriji, zdaj pa se zaposlujejo na primarnem nivoju. Zaposleni v zdravstveni negi si želimo tudi urejene delovne pogoje z ustrezno delovno opremo, ki je predpogoj za varno okolje tako za paciente kot zaposlene," so zapisali na kadrovskem oddelku in službi zdravstvene nege mariborskega kliničnega centra.
 

Težki delovni pogoji vodijo v izgorelost

Generalna sekretarka Sindikata zdravstva in socialnega varstva Slovenije Dragica Kekec je opisala, kaj v Sloveniji pomeni delati na področju zdravstvene nege bolnikov v zdravstvenih zavodih in varovancev v domovih, ter ocenila, da delo v takih pogojih vodi v bolezen: "Zahteva celega človeka in številna odrekanja tako posameznika kot družine. Nočno delo dokazano škodljivo vpliva na zdravje zaposlenih, potem so tu še neugodni urniki, delo ob nedeljah in praznikih, neupoštevanje počitkov, nenadomeščanja odsotnih ter številne bolniške odsotnosti, kar vodi v izgorelost in posledično v bolezen."

Prav zato postajajo bolj privlačna lažja delovna mesta, na zahtevnih oddelkih v bolnišnicah pa se soočajo s težavami. Problemi s kadri so se pokazali že z vzpostavitvijo referenčnih ambulant v zdravstvenih domovih aprila 2011, ko je iz bolnišnic odšlo okrog 500 diplomiranih medicinskih sester, v zadnjem obdobju pa zaradi vzpostavitve dispečerske službe še okoli 200, je pojasnil direktor Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije Marjan Pintar.

V UKC Maribor ugotavljajo podobno – kadri bežijo v referenčne ambulante. Letos opažajo večje število odhodov delavcev iz njihovega zavoda kot v zadnjih petih letih. Odhajajo na manj zahtevna delovna mesta, kot so referenčne ambulante, kjer med drugim ni dela v treh izmenah. Težave sicer še niso tako velike, da bi morali omejevati sprejem bolnikov, ocenjujejo v upravi.

Podobno pravijo v Splošni bolnišnici Ptuj, kjer se prav tako srečujejo s pomanjkanjem kadra, vendar jim trenutno uspeva težavo obvladovati. "Kader za zdaj uspešno nadomeščamo z razpisi, objavljenimi na zavodu za zaposlovanje. Postopoma nadomeščamo tehnike zdravstvene nege z diplomiranimi medicinskimi sestrami, glede na normative stroke zdravstvene nege. Vsekakor pa bi si tudi v naši bolnišnici želeli več negovalnega kadra, če bi bil ta dodatno financiran," so navedli.

Najbolj primanjkuje diplomiranih medicinskih sester

Primanjkuje jih, čeprav je Slovenija po številu medicinskih sester na tisoč prebivalcev v povprečju držav OECD. "Od leta 2000 se je število zaposlenih v zdravstveni negi povečalo za 45 odstotkov, do pomanjkanja pa prihaja predvsem zaradi razkoraka med naraščajočimi pričakovanji stroke in dejansko razpoložljivim kadrom," ugotavlja Pintar.

Na trgu dela pa po njegovih besedah ni dovolj kadra, s katerim bi zapolnili vse novonastale potrebe in ambicije različnih strok. "Če bomo sprejeli nove standarde in bodo zdravstveni domovi izkazali potrebo po dodatnih zaposlitvah diplomiranih medicinskih sester, bomo izpraznili najbolj zahtevne oddelke v slovenskih bolnišnicah. Takšno dogajanje pa utegne resno ogroziti naš zdravstveni sistem," je opozoril Pintar.

Različne ocene potreb po dodatnem obsegu kadra zdravstvene nege

Obseg dodatnega kadra bo v veliki meri odvisen tudi od standardov in normativov na področju zdravstvene nege, ki so trenutno še v pripravi. Na podlagi delovnega gradiva v združenju ocenjujejo, da bodo v javnih zdravstvenih zavodih potrebovali dodatnih 3543 diplomiranih medicinskih sester, 145 diplomiranih babic in 45 srednjih medicinskih sester. Za zaposlitev teh pa bi potrebovali okoli 100 milijonov evrov dodatnih sredstev.

Tudi v Sindikatu zdravstva in socialnega varstva Slovenije menijo, da se bo prava slika manka kadra pokazala s sprejemom kadrovskih standardov in normativov. Po njihovih ocenah je pomanjkanje kadra že danes od 20- do 25-odstotno. Predvsem v bolnišnicah po ocenah stroke primanjkuje več kot 600 tehnikov zdravstvene nege in okoli 1500 diplomiranih medicinskih sester, na področju socialnega varstva pa primanjkuje predvsem bolničarjev negovalcev, so navedli v sindikatu.

Poleg tega je velik del zaposlenih v zdravstveni negi starejši od 50 let, med njimi je tudi 8200 medicinskih sester. "V prihodnjih letih bo tako prišlo do upokojitve najbolj številne in najbolj izkušene generacije medicinskih sester, ki je ne bo mogoče nadomestiti, saj na trgu ne bo na voljo ustreznega števila medicinskih sester," je opozorila Kekčeva.

V jeseniški bolnišnici v zadnjih dveh mesecih sicer opažajo več prijav na razpise za nove kadre, vendar še vedno ne morejo zadostiti potrebam po tehnikih zdravstvene nege in diplomiranih medicinskih sestrah. Glede na pretekla leta naraščajo tudi odhodi zaposlenih, ki jih vse težje nadomeščajo.

Razloge za takšno stanje vidijo v tem, da je delo v bolnišničnem okolju naporno in da delo poteka 24 ur na dan vse dni v letu, pri čemer pa so diplomirane medicinske sestre in tehniki zdravstvene nege plačani enako ali celo manj kot njihovi kolegi, ki delo opravljajo v nekaterih drugih okoljih, kjer se izvaja zdravstvenega nega.

Na trgu dela povpraševanje večje od ponudbe

Tudi na Zavodu RS za zaposlovanje opažajo, da so poklici na področju zdravstvene nege tisti, pri katerih imajo delodajalci najpogosteje težave pri iskanju ustreznih kadrov, saj je povpraševanje večje od ponudbe, poleg tega pa gre za poklice, za katere je značilen neugoden delovni urnik, ki so velikokrat fizično zahtevni in nemalokrat slabše plačani.

Kot kažejo podatki ministrstva za javno upravo, je povprečna plača po opravljenih urah v avgustu za bolničarja negovalca namreč znašala dobrih 1250 evrov, za zdravstvenega tehnika pa slabih 1600 evrov.

Rešitve?

V UKC Maribor rešitev vidijo v tem, da bi se delovna mesta ustrezno finančno vrednotila in da bi zaposlili dovolj kompetentnega kadra ter mu zagotovili normalen delovni urnik.

Podobno meniji v jeseniški bolnišnici. Možnost za izboljšanje stanja vidijo predvsem v zadostnem številu zaposlenih, ki bi bili za delo ustrezno in primerno nagrajeni.

Kaj pa možnost iskanja kadrov v tujini? V združenju z aktivnostmi posameznih zavodov niso seznanjeni, izpostavljajo pa, da sta pri zaposlovanju tujcev glavni oviri aktivno znanje slovenskega jezika in zahtevni postopki nostrifikacije dokazil o izobrazbi.

Iskanju kadra na tujem pa ostro nasprotujejo v sindikalnih vrstah. "Povišanje plač, zagotovitev boljših delovnih pogojev, skrb za dobre delovne odnose so tisti osnovni temelji, ki bodo zajezili odhajanje kadra," so zapisali v sindikatu delavcev v zdravstveni negi.