Vodja posebne skupine državnih tožilcev za pregon organiziranega kriminala Harij Furlan je sporočil, da z generalno državno tožilko Barbaro Brezigar nista imela sporov, zaradi katerih bi se odločil za odhod na mesto mednarodnega tožilca v BIH. Potrdil je tudi, da skupino zapušča tožilka Vesna Rebernik Jamnik. Slednja odhaja na mesto okrajne sodnice na Okrajnem sodišču v Slovenj Gradcu.
Kot je zapisal, je bil razlog za njegov odhod "dejstvo, da je bil imenovan na mesto mednarodnega tožilca v posebnem oddelku za organizirani kriminal in korupcijo tožilstva BIH". Odločbo je prejel 6. marca, dan pozneje pa je ministrstvo za pravosodje tudi obvestil, da se odpoveduje funkciji vodje skupine za pregon organiziranega kriminala.
Furlan pri tem zanika, da z mesta vodje skupine odhaja zaradi sporov z generalno državno tožilko. Kot navaja, sporov z Brezigarjevo nista imela, "odnosi z njo pa so bili, tako kot z drugimi tožilci, profesionalni".
Klub temu, da bo skupina z odhodom Rebernik Jamnikove ostala še brez tretjega člana oziroma članice, Furlan zapletov pri delu skupine zaradi odhodov ne pričakuje. "Delo bo potekalo kontinuirano in timsko kot do zdaj," je zapisal in dodal, da sta bila z uredbo generalne državne tožilke v skupino za čas šestih mesecev premeščena okrožna državna tožilka in pomočnik okrožnega državnega tožilca. "V skupini tako delajo ena višja državna tožilka, štirje okrožni državni tožilci, dva pomočnika okrožnega državnega tožilca ter dva višja pravosodna svetovalca. V okviru skupine deluje tudi specializirani oddelek, kjer delata ena višja državna tožilka in ena okrožna državna tožilka," je še zapisal.
Tožilci močno obremenjeni
Urad generalne državne tožilke v zvezi z odhodom Furlana opozarja, da so člani skupine že nekaj časa močno obremenjeni z delom na zelo zahtevnih nalogah. Kakšne bodo posledice njegovega odhoda, pa bo pokazal čas, so zapisali v uradu.
Po navedbah urada "bi težko trdili, da odhod katerega koli člana skupine, še posebej sredi procesa opravljanja pomembnih nalog, ne bi imel posledic". Vodja skupine pa je ob seznanitvi Brezigarjeve o svojem imenovanju na mednarodno tožilsko funkcijo povedal, da je delo na posameznih zadevah razporejeno drugim tožilcem in v takšnih fazah obravnavanja, da njegov odhod ne bo vplival na potek dela na teh zadevah.
Zagotavljajo, da bodo na Vrhovnem državnem tožilstvu članom skupine, ki opravljajo resno in zahtevno delo, še naprej nudili vso potrebno pomoč in podporo. Skupina je bila pred kratkim zato okrepljena z novima članoma. "Zavedamo se, da je kvalitetno delo tožilcev osnova za zaupanje v institucije države. Temu cilju smo sledili do sedaj in mu bomo tudi v bodoče," so še sporočili iz urada generalne državne tožilke.
Šturm podpira Brezigarjevo
Minister za pravosodje Lovro Šturm ima zagotovila, da delo posebne skupine tožilcev za pregon organiziranega kriminala "ni okrnjeno", Brezigarjeva pa "uživa vso podporo". Šturm je delo skupine tožilcev za pregon organiziranega kriminala ocenil kot "na splošno dobro". Čeprav ima minister zagotovila, da delo tožilcev ni okrnjeno, pa je opozoril, da bo nekdo nujno moral prevzeti delo dosedanjega vodje skupine, brž ko mu bo prenehala funkcija.
Šturm je napovedal, da "se bo skupina po vsej verjetnosti popolnila", čeprav "je prezgodaj za konkretna imena". Po njegovih besedah bi bilo namreč nekorektno govoriti o kandidatih brez njihove vednosti ter preden se pridobijo mnenja vseh vpletenih v postopek imenovanja.
Na vprašanje, kdaj bo skupina popolnjena, je Šturm odgovoril, da bo to "ob pravem času". S popolnitvijo manjkajočih tožilskih mest za ministra ne bo težav, kajti "Slovenija ima vrsto zelo kvalitetnih tožilk in tožilcev, ki so predani svojemu delu, in med njimi ne bo težko dobiti ustreznih, ki bodo kos vsem izzivom". Eden od razlogov, zaradi katerih Šturm meni, da ne bo težko dobiti kandidatov, je spremenjen odnos do dela in vloge tožilcev ter spoštovanje pravne države.
Tožilci potrebujejo podporo
Podpredsednik Zares Branko Lobnikar je v odzivu na dogajanje v skupini tožilcev za pregon organiziranega kriminala zapisal, da ti tožilci pri svojem delu potrebujejo podporo znotraj institucije, predvsem vodilnih. Kot je zapisal, so namreč pri svojem delu "izpostavljeni številnim pritiskom in ogrožanjem".
Prav zaradi tega morajo po mnenju Lobnikarja delati timsko ter na podlagi izmenjave strokovno podprtih mnenj, "vodstvo pa mora zaupati v takšne strokovne odločitve". V kolikor takšne podpore ni, "lahko prevladajo modeli vedenja, ki temeljijo na nepotizmu in klientelizmu", je še dodal.
"Tisti, ki se jim ponudi priložnost delati na zanje ustreznem delovnem mestu drugje, razočarani zapustijo tožilstvo, saj zaradi neurejenih delovnih pogojev, v katerih se ne upošteva strokovnost, ne morejo biti uspešni," meni Lobnikar. Dodal je, da je tudi v tem mogoče iskati motiv za odhod vodje skupine Harija Furlana.
'Tožilci in sodniki – privilegirana kasta'
Za predsednika SNS Zmaga Jelinčiča Plemenitega pa je odhod Furlana nov dokaz, da so tožilci in sodniki "privilegirana kasta, ki lahko zaradi dosmrtnega mandata počnejo, kar se jim zazdi". Kljub temu Furlanov odhod po njegovem ne more ogroziti dela same skupine.
V LDS so zaskrbljeni
Iz LDS so sporočili, da so nad situacijo na vrhovnem državnem tožilstvu zaskrbljeni, ker menijo, da izrazita kadrovska oslabitev posebne tožilske skupine ne bo krepila občutka pravne varnosti v državi. Ob tem želijo opozoriti, da je vlada Janeza Janše pristojnosti te skupine močno razširila in to na predlog generalne državne tožilke, zato jih še toliko bolj čudi, zakaj vrhovno državno tožilstvo ni pravočasno zagotovilo ustrezne zapolnitve prostih mest v skupini.
'Logična posledica političnih direktiv'
Odhod vodje tožilcev skupine za pregon organiziranega kriminala pri vrhovnem državnem tožilstvu je "logična posledica političnih direktiv, ki usmerjajo in kreirajo delo organov pregona", so prepričani v nepovezani poslanski skupini. Menijo so, da Furlanov umik ni posledica močne obremenjenosti z delom, kot navajajo na tožilstvu.
"Žalostno je, da se je vodja skupine raje umaknil na novo delovno mesto, kot da bi se spoprijel z nosilci organiziranega kriminala," so zapisali v poslanski skupini nepovezanih poslancev. "To pa očitno dokazuje, da so nekdanji vladni uradniki in današnji svetovalci SDS izjemno močni in izvzeti iz sistema dotakljivosti," so še zapisali.
'Žalostna realnost pravne države'
Vodja Socialnih demokratov Miran Potrč je dejal, dase porajaj dvomi v korektne in zakonite odnose in ravnanja na državnem tožilstvu. Kot razlog za nastalo situacijo je izpostavil Brezigarjevo in pravosodnega ministra Šturma, saj želita oba, po njegovem mnenju, ustvariti vtis polne nepolitičnosti in zakonitega ravnanja, delujeta pa tako, da uveljavljata politično odvisnost vseh institucij tretje veje oblasti od vlade in njenih političnih ciljev.
KOMENTARJI (25)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.