'Odgovornost nosi prejšnji minister'

Premier Janez Janša je potrdil, da je prejel poziv računskega sodišča, v katerem ga ta poziva, naj začne postopke za razrešitev okoljskega ministra Janeza Podobnika. "Pričakujem pisno pojasnilo ministrstva in na podlagi tega se bom odločal o ukrepih," je dejal.

"Dopis sem na hitro preletel. Kot sem razumel, gre za problem, ki je nastajal v letih 2002 in 2005. Se pravi bistvo odgovornosti ne zadeva tokratnega ministra, ampak njegovega predhodnika," je Janša povedal ob robu pogovorov predstavnikov Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije ter Zveze društev upokojencev Slovenije.

Po Janševih besedah je ministrstvo naredilo napako, ker ni pravočasno odgovorilo na poziv računskega sodišča. "Govoril sem z ministrom, ki mi je dejal, da so rok res zamudili, a da so naknadno zelo kooperativno sodelovali in pojasnili zadevo," je povzel Janša. "Dvomim pa, da bi moral sedanji minister zaradi vsebinske napake, ki jo je naredil njegov predhodnik, zapustiti položaj," je dodal.

Lipa za razrešitev Podobnika

V skupini nepovezanih poslancev, ki so se poimenovali Lipa, so pozdravili poziv premierju Janezu Janši za začetek postopka za razrešitev okoljskega ministra Janeza Podobnika, ki ga je računsko sodišče posredovalo v skladu z ugotovitvami v porevizijskem poročilu.

Kot so sporočili iz poslanske skupine, "apatija odgovornih na ministrstvu nakazuje, da jim je popolnoma vseeno za višino komunalnih prispevkov, ki jih plačujejo prebivalci Slovenije, saj je dopustilo nadaljnje nenadzorovano in presežno zaračunavanje okoljskih dajatev in nevključitev dajatve v ceno storitev".

Računsko sodišče je že avgusta lani ministra opozorilo na omenjen napake, so opozorili v poslanski skupini. "Kar šest od sedmih zahtev računskega sodišča je ministrstvo izvedlo na nezadovoljiv način. Takšna neodzivnost ministra odraža Podobnikovo resnost ali bolje neresnost pri opravljanju ministrskega dela," so zapisali in dodali, da je "nepojmljivo, da neko ministrstvo jemlje inštitut kontrole in nadzora tako lahkotno in neresno".

Podobnik: Ne nameravam odstopiti

Okoljski minister Janez Podobnik, za katerega je računsko sodišče na premiera Janeza Janšo naslovilo poziv za začetek postopka za razrešitev, je zavrnil očitke, da je ministrstvo pri zaračunavanju in porabi okoljskih dajatev v letih 2002-2005 hudo kršilo obveznost dobrega poslovanja. "Ne nameravam odstopiti," je dejal Podobnik.

"Ne nameravam odstopiti, saj smo v roku, za katerega smo se dogovorili s sodiščem, posredovali vse naše ukrepe, katere smo že izpolnili in katere še bomo. Predsedniku vlade bomo v prihodnjih dneh posredovali zelo detajlen odgovor na ugotovitve sodišča," je poudaril Podobnik. "Moje pričakovanje je, da se bo predsednik vlade odločil tako, da bom še naprej opravljal delo ministra," je dodal.

Ena netočnost se je po Podobnikovih besedah pojavila v pozivu računskega sodišča, in sicer, da so zamudili rok za odgovor. "Tega nismo zamudili, saj smo se z njimi - zaradi obsežnih priprav na predsedovanje - dogovorili za podaljšanje," je pojasnil. Po njegovih navedbah je iz njihovega gradiva razvidno, koliko aktivnosti so na ministrstvu v zadnjih letih storili, da so pokrili nekatere napake, nedorečenosti, ki so se zgodile v prejšnjem mandatu.

Zahteva po razrešitvi

Računsko sodišče je v porevizijskem poročilu ugotovilo, da je okoljsko ministrstvo v primeru zaračunavanja in porabe okoljskih dajatev v letih 2002–2005 hudo kršilo obveznost dobrega poslovanja. Zato je v torek na premiera Janšo naslovilo poziv za začetek postopka za razrešitev okoljskega ministra Janeza Podobnika.

Računsko sodišče je v porevizijskem poročilu na odzivno poročilo na avgusta lani objavljeno revizijsko poročilo o pravilnosti in smotrnosti zaračunavanja in porabe takse za obremenjevanje okolja zaradi odlaganja odpadkov v letih 2002–2005 ugotovilo, da ministrstvo ni izkazalo zadovoljivih ukrepov za odpravo nepravilnosti, je na današnji novinarski konferenci povedal predsednik sodišča Igor Šoltes. Poleg Ministrstva za okolje sta bila revidiranca še Mestna občina Maribor in družba Snaga Maribor.

"Dejstvo je, da je bilo od sedmih zahtevanih ukrepov šest izvedenih na nezadovoljiv način, zato smo porevizijske ukrepe Ministrstva za okolje in prostor ocenili kot nezadovoljive," je izpostavil Šoltes. Kot je dodal, so poziv predsedniku vlade poslali v torek, rok za odgovor pa je 15 dni, torej do 22. oz. 23. februarja. "Nimamo izvršilnih pristojnosti, pričakuje pa se, da se ukrepi računskega sodišča upoštevajo," je dejal predsednik računskega sodišča.

Računsko sodišče je v lanskem postopku revizije ugotovilo, da ministrstvo ni bilo učinkovito, saj s svojim ravnanjem ni prispevalo k vzpostavitvi pravnega reda na področju onesnaževanja okolja z odpadki. "Stanje na področju zaračunavanja okoljskih dajatev je neurejeno, od vseh treh revidirancev pa smo zahtevali odzivno poročilo s ciljem, da se vrne previsoko pobrane okoljske dajatve," je poudaril Šoltes. Ministrstvo pa je to stanje še poslabšalo, je opomnil vrhovni državni revizor Samo Jereb.

Kot je pojasnil, je ministrstvo namreč po že uveljavljenem ustreznem načinu zbiranja dajatev vladi znova predlagalo nove spremembe uredbe o okoljski dajatvi, posledice tega pa so bile, da so lani zbrane dajatve ostale na računih občin neuporabljene in da so odnosi med upravljalci odlagališč, ministrstvom in občinami postali nepregledni in v neskladju z načeli pravne države. Jereb je ponazoril, da bi moral upravljalec odlagališča dajatev, odmero in poračun akontacij nakazati državi oz. Agenciji RS za okolje, ta pa bi odstop dajatev in poračun investicij posredovala občinam. "Ta denar bi se moral steči v državni proračun, sedaj pa se nabira v občinskih, ki pa nimajo obveznosti do državnega proračuna," je dejal.

Od ministrstva so zato lani zahtevali sedem ukrepov. To ni izpolnilo šestih (izdelava navodil o izvedbi poračuna preveč zbrane dajatve in o načinu zaračunavanja, vzpostavitev notranjih kontrol ter spremembe uredbe o okoljski dajatvi glede prve odmere akontacije, postopka odstopa dajatve in vključitve dajatve v ceno), izpolnilo je le ukrep izdelave seznama razlik po zavezancih.

Neaktivnost ministrstva

"Neaktivnost ministrstva pa se še bolj kaže v tem, da je dopustilo nadaljnje nenadzorovano in presežno zaračunavanje okoljskih dajatev in nevključitev dajatve v ceno storitev," je poudaril Jereb. Po njegovih besedah je nad ceno storitve vzpostavljen nadzor, ni pa ga nad višino okoljske dajatve. To postavlja vprašanje vpliva na inflacijo in postavlja pod vprašaj trud institucij glede cene storitve, je dodal in orisal, da se zavezancu v povprečju zaračuna 13,5 odstotka preveč dajatve.

V lanski reviziji je sodišče ugotovilo, da je Snaga Maribor v omenjenih letih uporabnikom storitev zaračunala za 2,34 milijona evrov več od odmerjene okoljske dajatve, občina pa ji ni vrnila preveč zbrane okoljske dajatve v znesku 1,76 milijona evrov, kar bi Snagi omogočilo vračilo okoljske dajatve uporabnikom. Zato jima je izreklo negativno mnenje glede pravilnosti zaračunavanja in porabe okoljske dajatve zaradi odlaganja odpadkov, je spomnil Šoltes.

Ker Snaga kot izrečenega ukrepa ni vključila okoljske dajatve v ceno storitve gospodarsko-javne službe, ga je sodišče ocenilo kot nezadovoljivega. "Ta dajatev ni vključena v to ceno, kar pomeni, da je končni znesek za odvoz smeti razmeroma nekontroliran in zato prihaja tudi do velikih razlik v cenah," je pojasnil Šoltes. Sodišče je zato vlado pozvalo, naj zagotovi izvedbo tega ukrepa bodisi s spremembo uredbe o okoljski dajatvi ali uredbe o oblikovanju cen komunalnih storitev. Vlada ima 30 dni časa za odgovor.