Odgovor direktorice na očitke vlade: Nekdo želi korupcijo pomesti pod preprogo

Generalna direktorica Zavoda RS za zaposlovanje Zlatka Srdoč Majer je danes zanikala vse očitke ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ki je vladi predlagalo njeno razrešitev. Minuli teden je organom pregona zaradi suma opustitve dolžnega ravnanja prijavila tri osebe z ministrstva, tudi ministrico za delo Anjo Kopač Mrak.

Kopač Mrakova: Zavod se ukvarja sam s seboj

Ministrica Kopač Mrakova je glede ovadbe poudarila, "da so obtožbe smešne". Kot je dodala, bi morala direktorica zavoda, če je ugotovila karkoli spornega, to prijaviti, ne pa prenašati odgovornost na nekoga drugega. Ministrica je dejala, da se zaveda, da je Srdoč Majerjeva potrebovala čas za odpravo nepravilnosti iz preteklosti, zato prej ni posegla v delovanje zavoda. Po skoraj enem letu pa po ugotovitvah ministrice se zavod še vedno ukvarja sam s seboj, ob tem pa se stanje slabša. Zato se Kopač Mrakova čuti odgovorna, da vladi predlaga njeno razrešitev.

Kopač Mrakova direktorici zavoda očita, da vodi zavod na način, ki povzroča konfliktnost, to pa vpliva na uporabnike ter povzroča slab odnos predvsem do brezposelnih in delodajalcev. Tako ravnanje po njenem ni dopustno. Kot pravi, je bilo eno leto dovolj časa, da se stvari stabilizirajo in nepravilnosti odpravijo ter da zavod začne delovati v korist uporabnikov.

Direktorica zavoda očitke v celoti zavrača

Srdoč Majerjeva je za predlagano razrešitev izvedela iz medijev minuli petek, obvestilo o razlogih za razrešitev pa je prejela v ponedeljek. V obvestilu ji očitajo malomarno opravljanje dolžnosti kot generalne direktorice, očitke pa Srdoč Majerjeva v celoti zavrača in poudarja, da je bilo sodelovanje na operativni ravni zavoda v letu 2013 z njene strani in strani njenih sodelavcev odzivno na vsako zahtevano vprašanje ali sodelovanje s strani ministrstva za delo. Prav tako znotraj postavljenih rokov. Prav tako zavrača očitke, da je stopnja konfliktnosti med zavodom in ministrstvom za delo visoka. Kot trdi Srdoč Majerjeva, ti očitki izhajajo s strani ministrstva, o dopisih in o anonimnih prijavah pa jih s strani ministrstva nikoli niso obvestili.

Očitki direktorici zavoda letijo tudi na račun sprejetja nove sistemizacije. Tudi te očitke Srdoč Majerjeva zavrača in poudarja, da so bili doseženi maksimalno glede na dovoljeno število zaposlenih po kadrovskem načrtu vlade in dovoljeno maso sredstev za plače. "Dosežen je bil celo prihranek sredstev od 01.10. 2013 dalje v višini 70.000 evrov (mesečno 23.000 evrov)," pravi Srdoč Majerjeva.

Izredna revizija ministrstva ni ugotovila nezakonitosti, poudarja Srdoč Majerjeva in dodaja: "Večino ugotovljenih nepravilnosti je zavod odpravil že v toku revizije. Ostale nepravilnosti, za katera je revizija izdala dva priporočila, pa zavod še odpravlja."

Po njenih besedah so zaradi ugotovitev nepravilnosti vložili že več kazenskih ovadb zoper odgovorne osebe na zavodu in na ministrstvu. "Ker v dobrem letu vodenja zavoda pri svojem delu na vsakem koraku odkrivamo nepravilnosti in korupcijo, negospodarno in potratno rabo javnih sredstev, škodljive pogodbe, sporno zaposlovanje in sporne postopke javnih naročil, sem ves čas deležna neprestanih napadov in anonimnih obtožb. Zato smo vložili že nekaj kazenskih ovadb zoper odgovorne osebe na zavodu in ministrstvu. Ker se odkrivanje nepravilnosti nadaljuje, je očitno izredno močan interes, da se korupcija prikrije in pomete pod preprogo," je ocenila.

Zavod toži 553 zaposlenih in zahteva vračilo kar 2,19 milijonov evrov bruto

Zavod za zaposlovanje je do danes vložil 553 tožb zoper zaposlene, s katerimi zahteva vračilo preplačanih plač v višini 2,19 milijona evrov bruto. S spremenjeno sistemizacijo je samo v zadnjih treh mesecih lani prihranil 70.000 evrov, na področju materialnih stroškov pa v celotnem letu 2013 okoli 215.000 evrov, so pojasnili na zavodu.

Kot je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani povedala pravnica z zavoda Tina Logar, so lani na podlagi zahteve inšpektorata za javni sektor pristopili k ponovnemu pregledu prehoda na nov plačni sistem vseh svojih zaposlenih na dan 1. avgust 2008. Zavod je na podlagi ugotovitev na podlagi omenjenega pregleda do danes vložil 533 tožb in poslal 82 dogovorov o vračilu preveč izplačane plače nekdanjim javnim uslužbencem.

Z vložitvijo tožb so na zavodu, tako Logarjeva, z naslova preveč izplačanih plač od javnih uslužbencev zahtevali vračilo 2,19 milijona evrov bruto. K temu znesku je treba prišteti še materialne stroške, povezane z vložitvijo tožb.
Za nepravilnosti odgovorni tudi na ministrstvu
Za nepravilnosti pri prehodu v nov plačni sistem na zavodu so po oceni predstavnikov zavoda, med njimi Srdoč Majerjeve, odgovorni tudi predstavniki ministrstva za delo, ki da so opustili dolžno nadzorstvo in z zlorabo položaja niso zagotovili odprave vseh nepravilnosti pri vseh proračunskih uporabnikih in pri vseh zaposlenih, kot je zahteval sklep vlade z dne 15. april 2010.

Srdoč Majerjeva Kopač Mrakovo prijavila organom pregona

Zavod je sicer minuli teden pristojnim organom posredoval naznanitev suma kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja, oškodovanja javnih sredstev in nevestnega dela v službi zoper ministrico za delo Kopač Mrakovo, direktorico direktorata za zaposlovanje in trg dela na ministrstvu Damjano Košir ter njenega namestnika Zorana Kotolenka.

Zavod je zaradi suma nasprotja interesov Koširjevo že marca lani prijavil Komisiji za preprečevanje korupcije, Srdoč Majerjeva pa je prejšnji teden ločeno zaradi suma šikaniranja na delovnem mestu prijavila tudi Kotolenka.

Odkrili veliko škodljivih pogodb

Zavod je pristopil tudi k pregledu vseh aktivnih pogodb z zunanjimi izvajalci. Kot so ugotovili, je veliko pogodb škodljivih. Pravnica je med njimi izpostavila najemno pogodbo s Hypo Leasingom in pogodbo s Slovenijalesom o zagotavljanju obratovanja poslovnih prostorov. Obe se nanašata na lokacijo Dunajska 20 za približno 30 javnih uslužbencev, skladno z njima pa je zavod v času med 1. januarjem 2009 in 31. decembrom lani porabil 1,62 milijona evrov.

Prvo pogodbo so že odpovedali, a je zaradi spornih določb odpoved najema pod vprašajem, druge pa, ker njene določbe govorijo o evropskih sredstvih, ni mogoče razvezati do 1. aprila 2015.