Oddajanje stanovanja prek Airbnb največ 30 dni na leto

Minister za gospodarstvo Matjaž Han, državni sekretar Matevž Frangež in generalna direktorica direktorata za turizem Dubravka Kalin so na novinarski konferenci predstavili nov predlog zakona o gostinstvu, ki gre jutri v javno razpravo. 

Han pričakuje, da bi lahko novi zakon sprejeli septembra ali oktobra oz. najkasneje do konca letošnjega leta. Zakon podrobneje ureja tudi kratkoročno oddajanje nepremičnin prek spletnih platform, kot sta denimo Airbnb in Booking. Ne prepovedujemo Airbnbja, želimo pa zmanjšati nesporno škodljive družbene učinke, je bil jasen minister. Kot je pojasnil, so iskali ravnovesje med turistično ponudbo in omejevanjem nelojalne konkurence. 

Po besedah Frangeža je v zadnjih letih opazno eksponentno naraščanje ponudbe nepremičnin za kratkoročni najem. V lanskem letu so namreč zabeležili kar petkrat več oglasov kot v letu 2015. Skoraj polovica ponudbe je skoncentrirana na pet občin. Še posebej v Ljubljani je velik del stanovanjskega fonda "romal" na spletne platforme, stanovanj za lokalne prebivalce pa je vse manj. Kot je poudaril Frangež, so občine preobremenjene, cene storitev so višje, v mestih primanjkuje parkirišč. 

V skladu s predlogom bi lahko lastniki nepremičnin le-te kratkoročno oddajali največ 30 dni na leto, razen če se občina odloči drugače. Lokalna skupnost se bo lahko glede na lastne potrebe in izzive odločila, da omili pogoje in posameznikom omogoči oddajanje tudi za dlje časa. 

Sprememba namembnosti

Stanovanja se bo lahko še vedno oddajalo brez časovnih omejitev občine, če se bo s spremembo namembnosti spremenilo v poslovni prostor - to je v gostinski nastanitveni obrat. Predlog zakona zato med gostinske nastanitvene obrate uvaja tudi apartma, je pojasnil Frangež. Določajo, da je v stanovanju lahko največ 15 ležišč v enostanovanjskih in dvostanovanjskih hišah oziroma šest ležišč v primeru večstanovanjskih stavb, kjer ta dejavnost prinaša tudi učinke na sosede, druge etažne lastnike in podobno.

Zakon prinaša sistemski odstop od sistemske ureditve v stanovanjskem zakonu glede deleža soglasja solastnikov v večstanovanjskih stavbah. Za opravljanje dejavnosti kratkotrajnega oddajanja stanovanj bo potrebno 75-odstotno soglasje drugih etažnih lastnikov in pri tem soglasje vseh etažnih lastnikov mejnih stanovanj, je dejal Frangež.

"Obvezna bo predhodna pridobitev soglasja občine, ki bo pravzaprav konstitutivni element za vpis v register, temu pa bo treba priložiti uporabno dovoljenje, pisno soglasje solastnikov, soglasje etažnih lastnikov. Soglasje bo veljalo tri leta od dneva pridobitve soglasja etažnih lastnikov, vsebovalo pa bo tudi dovoljeno število dni oddaje v koledarskem letu glede na zakon oziroma splošni akt občine, če bo občina definirala drugačen rok," je pojasnil. Nadzor bodo opravljale tudi občinske inšpekcije.

"Tisti, ki oddaja svoje premoženje, bo lahko to delal še naprej. Vem, da bo imel ta zakon veliko polemik, mesec dni časa imamo, da ga izpilimo. Ampak dejstvo pa je, da je zadeva šla prek vseh meja. Ali vi veste, da imajo nekateri prek 50 stanovanj in jih oddajajo na Airbnbju," je bil oster Han. 

Kalinova je ob tem dodala, da jih je na ministrstvu izjemno presenetila analiza, ki je pokazala, da v Sloveniji več kot 80 odstotkov ponudnikov na platformah, kot je Airbnb, oddaja celotno nepremičnino, kar po njenem mnenju kaže na to, da je kratkoročno oddajanje nepremičnin postal "razpršeni poslovni model". "Airbnb je bil zasnovan tako, da oddajaš sobo, ki jo imaš odveč," je spomnila.  

Katere spremembe še prinaša zakon?

Po besedah generalne direktorice direktorata za turizem zaradi nejasnosti obstoječe ureditve glede nekaterih nastanitvenih obratov zakon uvaja nove samostojne vrste nastanitvenih obratov, in sicer apartma, šotorišče, postajališče za bivalna vozila, glamping in nadstandardni nastanitveni obrat v naravi, glede katerih bodo posodobljeni tehnični pogoji in pogoji glede storitev.

Z osnutkom pa posegajo tudi v obratovalni čas gostinskih obratov. "Z željo, da bi, kolikor pač lahko, debirokratizirali posamične postopke, zdaj pravzaprav odstopamo od tega, da bo potrebna vsakokratna prijava delovnega časa in uvajamo možnost za fleksibilnejše poslovanje skozi ta model," je dejala Kalinova.

Glavni časovni razpon obratovanja je predviden med 6. uro in 2. uro naslednjega dne izven območij s stanovanji, v stanovanjskih območjih pa je predviden redni obratovalni čas med 6. in 22. uro. "Ker pa se zavedamo, da ima vsaka občina različne potrebe, omogočamo, da občina s splošnim aktom utemeljeno na določenem območju podaljša možnosti rednega obratovanja, vendar ne dlje od osnovnega, se pravi od 6. do 2. ure naslednjega dne," je pojasnila.

Maljevac: 'Upam, da bo občinam omogočeno, da lahko to omejitev tudi zaostrijo.'

Minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac je zadovoljen z načrtovano časovno omejitvijo oddaje stanovanj v kratkoročni najem, kot jo predvideva osnutek zakona o gostinstvu. Medtem ko so na gospodarskem ministrstvu danes izpostavili, da bodo lahko občine omejitve omilile, Maljevac upa, da jih bodo lahko po potrebi tudi zaostrile.

"Stališče Levice in ministrstva za solidarno prihodnost je od prvega dneva jasno - stanovanja morajo biti namenjena ljudem in ne špekulativni rabi," je v današnji izjavi za javnost v Ljubljani izpostavil Maljevac, ki je pristojen za stanovanjsko politiko.

Osnutek zakona o gostinstvu, ki gre v torek v javno obravnavo, je označil za korak v pravo smer. "Vsi vemo, kakšna je trenutna situacija na področju stanovanj, stanovanj primanjkuje, najemnine so visoke," je poudaril. "Upam, da bomo med razpravo našli tudi možnost koraka naprej, torej da bi občinam omogočili, da lahko to omejitev še zaostrijo, če precenijo, da je situacija oz. kriza s stanovanji v njihovih občinah velika," je dejal Maljevac.

Po njegovih pojasnilih bi lahko občine oddajo zaostrile po vzoru iz tujine, in sicer da bi lahko stanovanja oddajale izključno fizične osebe. Osnutek zakona namreč predvideva, da jih bodo lahko tudi pravne osebe. "In pa tudi, da bi stanovanja po vzoru na primer New Yorka lahko oddajali samo tam, kjer oseba tudi živi, torej tam, kjer ima oseba stalno prebivališče," je dodal.

Pozneje se je odzvala tudi koordinatorica Levice in kulturna ministrica Asta Vrečko. "V Levici se zavzemamo za regulacijo kratkoročnega oddajanja stanovanj turistom prek Airbnb. V zadnjih letih je to v krajih, ki so turistično bolj izpostavljeni, izrivalo dolgoročne najemnike in zaradi visokih cen so stanovanja za velik del prebivalcev postala nedostopna," je dopolnila Maljevčeva opozorila.

V Ljubljani, pa tudi ponekod drugje, je po njenih besedah prišlo do paradoksa, da si življenja v mestu na koncu ne morejo privoščiti prav tisti, ki mu dajejo največji pečat in ga soustvarjajo, njegovi prebivalci.

Predlagane rešitve so zato pomemben korak za krepitev nove stanovanjske politike, verjame Vrečkova. Kot je pristavila, na ministrstvu za kulturo veliko delajo v smeri krepitve trajnostnega kulturnega turizma, tudi v sklopu prenove kulturne dediščine in podpore programom.

Pripravo zakona je pozdravil tudi blejski župan Anton Mežan. Kot je dejal na omenjeni novinarski konferenci, so občine pri pripravi osnutka sodelovale, vsaj v določenih primerih pa so bile ne samo slišane, ampak tudi uslišane. Na Bledu se, kot je poudaril, zavedajo pomena turizma za lokalno okolje, je pa treba najti ravnovesje med turizmom in med občani ter najti sobivanje. Osnutek zakona je označil za "dobro testo za gnetenje" v naslednjem mesecu, prepričan je, da lahko prinese pozitivne učinke.