Odbor za zunanjo politiko obsodil napad Hamasa

Odbor za zunanjo politiko je brez glasov proti sprejel sklepe, v katerih obsoja sobotni teroristični napad palestinske oborožene skupine Hamas na Izrael. Podprli so tudi stališče, da ima Izrael pravico do samoobrambe, a to mora biti v skladu z mednarodnim in humanitarnim pravom.

OZP je pozval k umiritvi razmer in vzpostavitvi humanitarnih koridorjev ter izpustitvi talcev. Strani naj se vrneta k mirovnim pogovorom, ki bodo vodili k rešitvi dveh držav, so se še strinjali. OZP je ob tem obsodil tudi omejevanje vsakršne pomoči na območju Gaze in Izraela.

Vatovec za obsodbo Izraela, opozicija do stališč Levice kritična

V razpravi so se vrstile obsodbe terorističnega napada Hamasa. Jernej Vrtovec (NSi) ga je označil kot barbarsko, zahrbtno dejanje, pri tem pa izpostavil, da palestinski Hamas uživa podporo Irana. Islamistično oboroženo skupino je obtožil, da izkorišča ljudi v Gazi kot živi ščit, rekoč da je zatorej odziv Izraela upravičen.

Odziv Slovenije je označil kot mlačen, predvsem pa izrazil svoje nezadovoljstvo nad stališči koalicijske stranke Levica. To stališče so ponovili tudi ostali govorci iz vrst opozicijskih NSi in SDS.

Odbornike iz opozicije je zmotilo predvsem pismo danes na seji sicer odsotnega vodje poslanske skupine Levica Mateja T. Vatovca, ki je najnovejši konflikt postavil v zgodovinski kontekst. V tej luči je ministrico Tanjo Fajon pozval, naj preuči vse možnosti za vzpostavitev sistema nadzora in prepovedi izraelskega blaga, ki prihaja iz zasedenih palestinskih ozemelj, naj aktivno pristopi h kampanji za obsodbo Izraela kot ene največjih kršiteljic mednarodnega prava in kolonialno silo znotraj EU, vključno z uvedbo sankcij, ter prične s postopki za priznanje Palestine kot neodvisne in samostojne države.

Fajonova govorila z zunanjim ministrom Izraela, priznanje Palestine trenutno ni prioriteta

Fajonova je danes ponovila, da ima Izrael pravico do samoobrambe, a pri tem dodala, da z zaskrbljenostjo spremlja dogajanje v Gazi, kjer izraelska vojska nadaljuje s silovitim obstreljevanjem. Zunanja ministrica želi videti, da pride do prekinitve nasilja in da se oblikujejo humanitarni koridori. Kot je poudarila, se je na temo vojne v Izraelu in Gazi pogovarjala tudi s kolegi iz regije, vključno z zunanjim ministrom Izraela. Humanitarna pomoč Palestincem se po njenem prepričanju ne sme ustaviti. Glede morebitnega priznanja Palestine je dejala, da je glede tega treba doseči konsenz, da pa zdaj ni prioriteta.

Njen predhodnik na čelu zunanjega ministrstva Anže Logar (SDS) je podal svoje stališče, da je v tem primeru Izrael žrtev, Hamas pa agresor. Pozive k mirovnim pogajanjem, ki da jih sicer podpira, je komentiral rekoč, da Izrael pri teh nima sogovorca na palestinski strani. Palestinska vlada s sedežem na Zahodnem bregu je namreč v sporu s Hamasom in nanj nima vpliva.

Njegov strankarski kolega Branko Grims je izrazil zaskrbljenost nad daljnosežnimi učinki Hamasovega napada, češ da ta odpira pot prihodu pripadnikov te organizacije po balkanski migrantski poti v Evropo oz. Slovenijo. Zato je še enkrat ponovil prepričanje, da mora Slovenija okrepiti mejni nadzor.

Tatjana Grief (Levica) je dejala, da njena stranka obsoja nasilje, a da je treba obsoditi tudi izraelsko kolektivno kaznovanje prebivalcev v Gazi z onemogočanjem dostopa do osnovnih dobrin. Pri tem je ponovila stališče Levice, da je treba pri novem izbruhu nasilja upoštevati zgodovinski kontekst in politiko apartheida, ki da ga izvaja Izrael.

Miroslav Gregorič (Svoboda) je v tej luči izpostavil svoj občutek, da se v Izraelu že od sredine 90. let dalje dela vse, da bi se onemogočila rešitev dveh držav, za katero se deklarativno zavzema tudi Slovenija. Pri tem je navedel izraelsko politiko gradenj nezakonitih naselbin na zasedenem Zahodnem bregu, ki jo izrazito podpira aktualna vlada. Obsodil je neaktivnost velikih sil v smeri rešitve dolgotrajnega spora.

V najnovejši zaostritvi krvavega konflikta je v Izraelu od sobote po zadnjih podatkih skupno umrlo že 1200 ljudi, v Gazi pa je smrtnih žrtev izraelskega obstreljevanja že več kot tisoč.

Več organizacij vlado poziva k umiku podpore izraelski politiki

V javnem pismu premierja Roberta Goloba in zunanjo ministrico Tanjo Fajon podpisniki opozarjajo, da ob političnih obsodbah napadov palestinskega gibanja Hamas na Izrael "ne bi smeli pozabiti na temeljni vzrok nasilja v regiji - na izraelsko politiko apartheida, etničnega čiščenja, kolonizacije in popolnega vojaškega nadzora nad palestinskim prebivalstvom".

Prepričani so, da enostranska podpora Izraelu, ki jo izkazujeta tudi Golob in Fajonova, prispeva k stopnjevanju nasilja v regiji. Kritični so, češ da se napade Palestincev na Izrael obsoja, medtem ko se izraelske napade na Palestino obravnava kot del pravice do samoobrambe. "Tovrstne izjave ignorirajo kršitve mednarodnega prava Izraela in pravico palestinskega prebivalstva do obstoja, samoodločbe in samoobrambe," so zapisali.

Goloba in Fajonovo so pozvali k takojšnjemu umiku izjav podpore Slovenije Izraelu. Obenem bi morali po prepričanju podpisnikov prekiniti gospodarsko in politično sodelovanje z Izraelom ter priznati Palestino kot samostojno državo.

"Slednje so le prvi koraki, s katerimi bo Slovenija pričela zahtevati spoštovanje mednarodnih obveznosti s strani Izraela, slovenska vlada pa izpolnjevati predvolilne obljube," so zapisali.

Med 42 podpisniki so med drugim Mirovni inštitut, Danes je nov dan, PIC - Pravni center za varstvo človekovih pravic in okolja, društvo Humanitas, Slovenska filantropija, Mladi za podnebno pravičnost in Umanotera.