'Na referendumu bi odločali o življenju ali smrti Slovenske vojske'

Poslanec Levice Matej T. Vatovec je v imenu predlagateljev posvetovalnega referenduma opozoril, da se v vojsko vlaga tri četrtine milijarde evrov v prihodnjih šestih letih in to v času, ko je država soočena z zdravstveno in socialno krizo zaradi epidemije covida-19. Zato bi bilo po njegovem mnenju prav, da se ljudem dopusti možnost, da se na referendumu izrečejo o verjetno enem ključnih vprašanj v tem trenutku – ali naj država vlaga v maslo ali topove.

"Če že odločamo o tako velikih zadevah, je prav, da ima glas ljudstvo," je dejal. Pri sprejemanju zakona je namreč pogrešal širšo družbeno razpravo, zato bi bil razpis referenduma po njegovem mnenju popravni izpit za manko družbene razprave.

Minister za obrambo Matej Tonin je dejal, da si ne želi tega referenduma, "ker bi odločali o življenju ali smrti Slovenske vojske". Odločitev, da bo ta država vojsko imela, pa je bila že sprejeta v preteklosti na referendumu. Opozoril je, da v času prejšnje gospodarske in finančne krize niti en sektor ni plačal tako velike cene kot obramba oziroma vojska. Od 2010 se je obrambni proračun razpolovil, niti letos še ni dosežen nivo financiranja izpred desetih let. Po njegovi oceni pa je dolžna vsaka suverena država poskrbeti za lastno varnost, kar zahteva ustrezne kadrovske pogoje, zadostna sredstva in infrastrukturo. Ta sredstva so ključna, da lahko Slovenska vojska v prihodnje preživi. "To ni denar za naprej, ampak denar, ki ga Slovenska vojska potrebuje za nazaj," je opozoril.

Branko Grims (SDS) je dejal, da v celoti zavrača zahtevo za referendum in si želi, da bi bil zakon sprejet čim prej. Kot je dejal, je to investicija v varnost. Opozoril je na varnostna tveganja ter poudaril, da brez varnosti ni blaginje, ne razvoja. 

Tudi Franc Jurša (DeSUS) je izpostavil pomen varnosti in menil, da je za vojsko treba poskrbeti.

Ali vlagati v maslo ali v topove, je po besedah Monike Gregorčič iz SMC lažna dilema, saj potrebujemo oboje, tudi ustrezno raven zaščite na vojaško-varnostnem področju. Tako Grims kot Gregorčičeva pa sta opozorila, da gre za implementacijo zavez, ki so jih dale prejšnje vlade.

Posvetovalni referendum je "predraga anketa" v vrednosti čez tri milijone evrov, ki bi jih lahko na primer namenili izgradnji enega doma starejših, je Levici odvrnil Andrej Černigoj (NSi). Prepričan je, da s takšnimi investicijami že 15 let zamujamo in da gre za minimum, ki ga moramo zagotoviti, če želimo ohraniti SV. Proti pobudi za referendum se je izrekel tudi Jani Ivanuša iz SNS.

Po drugi strani je Meira Hot napovedala, da bodo v SD predlog za razpis posvetovalnega referenduma podprli, saj gre za družbeno vprašanje, ki terja odgovor širše javnosti. Ob tem je opozorila na dogajanje v zdravstvenem sistemu, na grožnjo vnovične zaustavitve nekaterih gospodarskih dejavnosti in odpuščanja v podjetjih. "Iz česa bo ta država sploh črpala," je vprašala.

Tudi poslanec SAB Marko Bandelli je menil, da v tem trenutku, ko se soočamo s covidom-19 in ogromno ljudi potrebuje zdravstveno pomoč, ni primeren čas za take "ekscesne investicije". Spraševal je, kako lahko vlada kaj takega sploh predlaga. Želimo slediti zavezi, ki jo je dala vlada Alenke Bratušek, da se bo za obrambne izdatke namenilo dva odstotka BDP, mu je odgovoril minister Tonin.

Zaveze so bile dane pred letom 2020, ko imamo svetovno pandemijo, zato je treba nekatere apetite pač prilagoditi, saj ne vemo, kaj nas še čaka, se je na njegove navedbe odzval Rudi Medved iz LMŠ. So pa po njegovih besedah v LMŠ do posvetovalnega referenduma nekoliko zadržani, ker so prepričani, da bo vladajoča koalicija, če ji njegov rezultat ne bo v prid, tega ignorirala. V nadaljevanju pa so se pripravljeni pogovarjati o možnosti naknadnega zakonodajnega referenduma.

Za mnenje, da je predlog Levice za posvetovalni referendum primeren, so glasovali trije poslanci Levice, SD in SAB. Proti so bili poslanci iz vrst koalicijskih strank in SNS, pa tudi koordinator Levice Luka Mesec, ki je po glasovanju izrazil željo, da se njegovo glasovanje spremeni.