Odbor za finance podprl načrte vlade glede izvrševanja proračuna

V letu 2014 se bo lahko država za potrebe izvrševanja proračuna zadolžila za blizu 4,9 milijarde evrov, v letu 2015 pa za do 2,7 milijarde evrov. Poleg tega pa se bo lahko za določene potrebe še dodatno zadolžila, denimo za odkupovanje lastnih dolžniških vrednostnih papirjev in krepitev stabilnosti bank, s tem pa lahko skupni znesek zadolžitve kaj hitro doseže deset milijard evrov, je opozoril Andrej Šircelj (SDS).

Romana Tomc (SDS) je k tej številni prištela še možnost prevzemanja poroštev in sklenila, da se torej namerava država enormno zadolžiti. Finančni minister Uroš Čufer je sicer dejal, da je zadolževanje načrtovano podobno kot lani, zaradi večje zanesljivosti se povečuje le znesek predvidenega zadolževanja za potrebe ukrepov za krepitev stabilnosti bank.

Poleg vsebin, ki urejajo izvrševanje proračuna, je v predlogu zakona tudi vrsta rešitev, ki vanj ne sodijo, je opozorila predstavnica zakonodajno-pravne službe DZ. Podobne pomisleke so imeli pravniki glede zakona o izvrševanju proračuna sicer že tudi v prejšnjih letih, vendar pa je letošnje opozorilo bolj resno, saj so bile medtem sprejete spremembe ustave, ki preprečujejo izvedbo referenduma za določene zakone, tudi za tega. "Neomejeno uvrščanje vsebin v zakon o izvrševanju proračuna namreč lahko povzroči nedopustne pravne posledice in bi se lahko v postopku ustavne presoje izkazalo za ustavno sporno," je opozorila predstavnica zakonodajno-pravne službe.

Z zakonom o izvrševanju proračuna se med drugim zmanjšujejo izdatki za sofinanciranje investicij občinam, odpravlja se valorizacija pokojnin in socialnih transferjev ter določa obveznost zmanjševanja števila zaposlenih v javnem sektorju.

Sredstva za sofinanciranje investicij občinam so se znižala že z varčevalnim zakonom, glede na javnofinančni položaj pa jih je treba znižati še bolj oz. jih v letu 2015 ukiniti. Za te namene v državnem proračunu ni mogoče zagotoviti sredstev, v predlogu zakona pojasnjuje vlada. Znižuje se tudi višina povprečnine, ki občinam pripada od dohodnine.

V opoziciji so oporekali, da želi vlada uničiti slovensko podeželje. "To je dokaz, da želite ukiniti manjše občine, saj se jim jemlje več denarja na prebivalca kot velikim," je znižanje sredstev za sofinanciranje investicij občinam komentirala Sonja Ramšak (SDS). Tudi Jakob Presečnik (SLS) je ocenil, da zmanjšanje sofinanciranja investicij vodi v siromašenje podeželskih občin.

V zvezi s tem je odbor podprl dopolnilo, po katerem se občinam ta sredstva ne bodo znižala za tiste projekte, ki so že v teku in imajo zanje sklenjene pogodbe z izvajalci. Bodo pa brez denarja ostale tiste občine, ki zamujajo s črpanjem odobrenih evropskih sredstev, zaradi česar obstaja verjetnost, da projekta ne bo mogoče zaključiti do predvidenega roka.

Pokojnine in socialni transferji bodo ostali nespremenjeni do konca leta 2015, od upokojencev pa bodo letni dodatek tudi v prihodnjih dveh letih prejeli le tisti, katerih pokojnina ni višja od 622 evrov. Tudi ti zneski se ne bodo spremenili in bodo ostali v takšni višini kot letos.

Čeprav se ministru ni zdelo potrebno, pa je odbor potrdil tudi dopolnilo koalicije, s katerim bo Kapitalski družbi, ki mora pokojninski blagajni pokrivati morebiten primanjkljaj, pripadalo deset odstotkov kupnine od prodaj kapitalskih naložb v lasti države. To je že zapisano v zakonu o Slovenskem državnem holdingu, čeprav v nekaj ožji obliki, vendar je Čufer dejal, da je lahko tudi v tem, če se bo kdo zaradi tega počutil bolje.

Zaposlovanje v javnem sektorju je omejeno že z varčevalnim zakonom, dodatno pa se z zakonom o izvrševanju proračuna uvajajo kazni za kršitve določb, ki omejujejo zaposlovanje, in sicer v višini 2500 evrov za odgovorno osebo proračunskega uporabnika. Politika zaposlovanja mora sicer slediti cilju znižanja števila zaposlenih za en odstotek v vsakokratnem 12-mesečnem obdobju.

V zakonu o izvrševanju proračuna ostaja že nekaj let zapisan tudi mesečni prispevek za spremljanje programov RTV Slovenije, in sicer ostaja v višini 12,75 evra.

Z zakonom se do konca leta 2015 podaljšuje tudi veljavnost 1. julija letos zvišanih stopenj davka na dodano vrednost, splošna stopnja tako ostaja pri 22 odstotkih, znižana pa pri 9,5 odstotka.

Je pa z uvedbo davka na nepremičnine predvidena ukinitev davka na nepremično premoženje večjih vrednosti, ki ga je Slovenija dobila sredi lanskega leta. "Tistim z velikim premoženjem smo ukinili davek ter ga razporedili med vse ostale, tudi socialno ogrožene," je opozorila TomČEVA. DZ bo zakon o davku na nepremičnine sprejemal na izredni seji, ki se začne v ponedeljek, veljati pa naj bi začel s 1. januarjem 2014.