S predlogom vlada predvideva ustavitev nekaterih postopkov o lažjih prekrških in odpustitev izvršitve določenih kazni zapora. Namen zakona je razbremenitev sodišč, na katera so se od sodnikov za prekrške prenesli prekrškovni postopki. Prevzetih prekrškov je bilo samo na okrajnih sodiščih več kot 144 tisoč. Z abolicijo določenih postopkov o prekrških bi se razbremenila sodišča, saj bi v nasprotnem primeru morala obravnavati tudi manj pomembne prekrške, storjene pred reformo prekrškovnega prava, s katero so taki prekrški prešli v pristojnost prekrškovnih organov. Ustavitev določenih postopkov o prekrških tako predstavlja po mnenju predlagatelja vzpostavitev takih razmer, ki bodo še dodatno omogočile uresničitev ciljev, zastavljenih že ob pripravi oziroma sprejemanju novega zakona o prekrških, ki je začel veljati z začetkom letošnjega leta.
Vlada predlaga, da se ustavijo oziroma ne uvedejo tisti postopki o prekrških, ki so bili storjeni do vključno 31. decembra lani, razen tistih izjem, ki ustrezajo posebno opredeljenim merilom. Predlog zakona poleg tega predvideva, da se odpusti tudi denarna kazen za prekrške, spremenjena v zaporno, saj novi zakon o prekrških ne določa več zapora kot nadomestne kazni za neplačano denarno kazen.
Merila med izjemami opredeljujejo prekrške, za katere je poleg denarne predpisana kazen prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ali pet do sedem kazenskih točk v cestnem prometu. Odpustili se ne bodo niti prekrški, s katerimi je bila povzročena prometna nesreča, s katerimi so bili kršeni predpisi s področja preprečevanja pranja denarja, s katerimi so bili kršeni carinski predpisi ali glede katerih je bil predlagan izrek varstvenega ukrepa odstranitve tujca iz države.
