Odbor potrdil medijski zakon

Odbor državnega zbora za kulturo, šolstvo in šport je obravnaval dopolnila zakona o medijih. Večjih sprememb vladnega predloga ni bilo. Opozicijski LDS in SD ob občasni pomoči poslanca vladne DeSUS nista uspeli prodreti z dopolnili, s katerimi bi zaustavili namere koalicije po spremembah na področjih financiranja medijev in popravka. Edina pomembnejša točka soglasja je bila rešitev, po kateri ne bo treba objaviti popravka, nesorazmerno daljšega od novinarskega besedila, na katerega se nanaša.

Člani odbora so veliko razpravljali o dopolnilih Mirovnega inštituta, glede katerih so v LDS predlagali, da bi jih sprejeli kot dopolnila odbora, a je koalicijska večina z izjemo Vilija Rezmana (DeSUS) to zavrnila. 

Školč: Kakšna pluralizacija, če ena stran molči

Čemu služijo razprave o pluralizaciji, če pa je ena stran popolnoma tiho, se je spraševal poslanec LDS Jožef Školč ter ocenil, da minister tako "demonstrira popolno aroganco do vprašanj opozicijskih poslancev" in da nima moči za argumentirano razpravo o omenjenih predlogih. Ti po besedah Školča s postavitvijo jasnih in transparentnih kriterijev onemogočajo politizacijo medijskega prostora skozi podeljevanje sredstev ter izboljšujejo rešitve glede strokovne komisije, ki bi odločala o razdelitvi sredstev.

Na koncu se je iz koalicijskih vrst vendarle oglasil predsednik odbora Branko Grims (SDS), ki je ob priznanju, da so nekatere rešitve Mirovnega inštituta dobre, napovedal nasprotovanje predlogom ob glasovanju. Nekatere rešitve bi bile lahko namreč škodljive, na primer tista o konkretnih številkah glede naklade medijev, ki lahko kandidirajo na razpisu za dodelitev sredstev (tako bi lahko na primer za sredstva med drugim kandidirali le splošno-informativni dnevniki, ki bi imeli manj kot 50.000 prodanih izvodov dnevno). 

Brankica Petkovič z Mirovnega inštituta je argumentirala, da so omenjeni kriteriji nevtralni in merljivi. Komisija pa bi morala pri podeljevanju sredstev na primer upoštevati, ali medijski projekt prispeva k pluralizmu in raznovrstnosti medijev na političnem, kulturnem, znanstveno-raziskovalnem, izobraževalnem, narodnostnem, jezikovnem in drugih civilno-družbenih področjih. 

Korak nazaj od sedanje ureditve po mnenju Petkovičeve pomenijo rešitve v točki o popravkih, saj bodo imeli uredniki še vedno možnost zavrniti objavo popravka. Opozorila je, da bo tako prizadetemu znova ostala le še možnost sodne poti, zato bi bila ključna uvedba samoregulacijskih in soregulacijskih mehanizmov v medijih.

Še o pornografiji in nasilju

Skupno rešitev pa so poslanci obeh strani političnega spektra dosegli glede predvajanja pornografije in pretiranega nasilja na televiziji. Takšne vsebine novela prepoveduje, če bi lahko resno škodovale duševnemu, moralnemu ali telesnemu razvoju otrok ali mladoletnikov. 

Člani odbora so sprejeli še rešitev, po kateri bo morala slovenska glasba oziroma glasbena produkcija slovenskih ustvarjalcev in poustvarjalcev predstavljati najmanj 20 odstotkov vse dnevno predvajane glasbe radijskih in televizijskih programov. Za programe posebnega pomena bo ta delež znašal 25 odstotkov, za vsak posamezni program RTV Slovenija pa 40 odstotkov.