Odbor podprl uvedbo paralizatorja

Večina članov parlamentarnega odbora za notranjo politiko, javno upravo in pravosodje se ni strinjala s rešitvami predlagane novele zakona o policiji, ki jo je vložil opozicijski poslanec Marko Pavliha (LDS), zato državnemu zboru predlaga sklep, da novela ni primerna za nadaljnjo obravnavo. S predlaganimi spremembami je sicer Pavliha želel preprečiti uvedbo električnega paralizatorja v policijo zgolj s podzakonskim aktom in ne z zakonodajnimi spremembami.

Pavliha je tako želel z novelo zakona o policiji v zakonu našteti oz. določiti vse vrste prisilnih sredstev. Ta bi se namreč po Pavlihovem mnenju lahko določila le z zakonom, ne pa s podzakonskimi akti. Predlagane spremembe se nanašajo na napovedano uporabo električnega paralizatorja v slovenski policiji. Pavliha meni, da zakon o policiji pušča odprto možnost uvajanja posameznih prisilnih sredstev, ko predpisuje, da sodijo med prisilna sredstva tudi druga sredstva, namenjena za pasivizacijo, s čimer je dopuščena prevelika možnost uvajanja različnih prisilnih sredstev, tudi takšnih, ki grobo posegajo v človekove pravice.

Poslanec LDS tako s predlagano novelo ne nasprotuje sami uvedbi paralizatorja, temveč načinu, kako bi se uvedel - mimo zakona. Prisilna sredstva so v zakonu o policiji našteta taksativno in zakon ne uporablja termina, po katerem bi lahko policist uporabil tudi kakšno drugo primerno prisilno sredstvo, vendar pa zakon pušča na enem mestu odprto možnost uvajanja posameznih prisilnih sredstev.

Gre predvsem za takšna prisilna sredstva (na primer električni paralizator), ki grobo posegajo v človekove pravice, zlasti pravico do telesne celovitosti, pravico do osebnega dostojanstva, osebne svobode ter pravico do življenja, in bi o njihovi uvedbi moral odločati sam zakonodajalec in ne izvršilna veja oblasti, še opozarja Pavliha, ki je spomnil tudi na poročilo Amnesty International o nevarnostih uporabe paralizatorja.

Paralizator edina alternativa strelnemu orožju?

Vlada opozicijskega predloga ne podpira in državnemu zboru predlaga, naj ga zavrne. Kot pojasnjuje v svojem mnenju, zakonodajalec v določenih primerih lahko uporabi nedoločne pravne pojme, ker ne more vnaprej predvideti vseh elementov, ki jih želi urediti. Če bi se uporaba sredstev za pasivizacijo zakonsko prepovedala, policisti ne bi imeli možnosti uporabiti milejšega prisilnega sredstva, ampak le strelno orožje. Ob določenih pogojih pa je edina alternativa strelnemu orožju ravno električni paralizator, v svojem mnenju še pojasnjuje vlada.

Stališču vlade so sledili v koalicijskih poslanskih skupinah, kjer so med drugim opozarjali, da ne prinaša nikakršnih pozitivnih sprememb za delo policije, poleg tega pa so se spraševali, ali želi predlagatelj električni paralizator prepovedati ali pa ga navesti v zakonu. Menili so še, da zakon jasno predpisuje pogoje za uporabo prisilnih sredstev, zato ni razloga, da bi bila druga sredstva v zakonu še dodatno navedena. Poslanci opozicijskih LDS in SD pa so po drugi strani opozarjali, da je treba o uporabi paralizatorja odločiti na ravni zakonodaje ter postaviti razumno omejitev, da ne bo prihajalo do zlorab.

O Sovi pa nič

Člani odbora so ob začetku današnje seje zavrnili predlog poslanke Darje Lavtižar Bebler (LDS), da bi odbor kot zainteresirano delovno telo obravnaval novelo zakona o Slovenski obveščevalno-varnostni agenciji (SOVA).

Člani parlamentarnega odbora za notranjo politiko, javno upravo in pravosodje so ob začetku današnje seje zavrnili predlog poslanke Darje Lavtižar Bebler (LDS), da bi odbor kot zainteresirano delovno telo obravnaval novelo zakona o Slovenski obveščevalno-varnostni agenciji (SOVA).

Predlagana novela o Sovi je zaradi bojazni o kršenju človekovih pravic naletela že na precej ostrih kritik. Novelo je v sredo kot zainteresirano delovno telo novelo obravnaval odbor DZ za peticije ter človekove pravice in enake možnosti, medtem ko bo komisija za nadzor nad delom obveščevalnih in varnostnih in služb kot matično delovno telo novelo obravnavala 10. maja.

Člani odbora so sledili mnenju koalicijskega poslanca Rudolfa Petana, da ni potrebe, da bi tudi odbor za notranjo politiko obravnaval novelo.

Nasprotno pa je opozicijski poslanec Miran Potrč (SD) ocenil, da bi odbor moral opraviti razpravo, saj se novela dotika področij človekovih pravic in pravosodja. Novelo bi zato po njegovem mnenju moral obravnavati tudi odbor za notranjo politiko, javno upravo in pravosodje.

Vlada predlaga, da bi lahko agencija neomejeno dolgo prisluškovala telefonskim pogovorom in prebirala elektronsko ter ostalo pošto. Opozicijski poslanci spremembam zakona nasprotujejo in trdijo, da gre za poseg v človekove pravice, saj lahko SOVA osumljencem zdaj prisluškuje največ 6 mesecev, po novem pa bi lahko nadzor za obdobje treh mesecev neomejeno dolgo podaljševala za tri mesece.