Minister za obrambo Karl Erjavec je na današnji seji odbora DZ za obrambo izpostavil, da je resolucija o strategiji nacionalne varnosti krovni dokument, na katerem bi lahko temeljili ostali predpisi s področja nacionalne varnosti. Cilj resolucije je doseči čim večjo stopnjo nacionalne varnosti, pri čemer dokument naslavlja zelo različne vire ogrožanja, tudi sodobne kibernetske in hibridne grožnje.
Najdaljšo razpravo o predlogu resolucije si je na današnji seji odbora privoščil Miha Kordiš iz Levice. Označil ga je za problematičen in sporen dokument, ki "ni vreden papirja, na katerem je napisan". Ocenil je, da ne naslavlja primerno sodobnih groženj, kot so podnebne spremembe, revščina in neenakost.
Namesto tega se po njegovih besedah ukvarja z vohunjenjem za lastnimi državljani in s podlagami za nove nakupe oborožitve za zavezništvo Nato. "Resolucija je eden najbolj ideološko prestreljenih dokumentov," je dejal. Po njegovih besedah zapisi o spremenjenem varnostnem okolju, pa o hibridnih in kibernetskih grožnjah niso podkrepljeni z dejanskimi podatki, ampak so "v službi ustvarjanja družbene histerije".
Na pomanjkanje opredelitve nekaterih drugih sodobnih virov ogrožanja v predlogu resolucije je v razpravi opomnil tudi Samo Bevk (SD). Tako v njem med drugim pogreša zdravstvene in druge nevojaške grožnje. Franci Kepa (SDS) in Jani Ivanuša (SNS) pa v resoluciji pogrešata večji poudarek na ilegalnih migracijah.
Večina članic in članov odbora, ki so razpravljali, pa je tudi opozorila, da bi posebno previdnost veljalo nameniti področju obveščevalno-varnostne dejavnosti.
Tako je Anja Bah Žibert (SDS) ocenila, da novo resolucijo sicer potrebujemo, a ne takšne. Zlasti je opomnila na krepitev pooblastil Sove. To področje je v predlogu premalo obrazloženo, državljanke in državljani pa so nanj zelo občutljivi, je ocenila poslanka SDS.
Da je meja med varnostjo in človekovimi pravicami tanka, je opomnil tudi Andrej Rajh (SAB). Branko Grims (SDS) pa je opozoril, da bo država, ki namerava zavoljo varnosti omejevati svobodo, izgubila oboje.
Bah Žibertova je tako predlagala dopolnilo, ki predvideva, da se nova pooblastila ne bi dodelila Sovi, pač pa bi bil za to področje odgovoren svet za nacionalno varnost. To dopolnilo so članica in člani odbora nazadnje tudi s tesno večino potrdili.
Več članic in članov odbora se je sicer v razpravi obregnilo tudi ob vsebino Kordiševe obsežne razprave. Robert Pavšič iz LMŠ ga je tako opomnil, da vojsko opremljamo za lastno varnost, in ne za zavezništvo. Izpostavil je tudi sredstva, ki se iz obrambnega proračuna namenjajo za zaščito in reševanje.
Obrambni minister Erjavec je sicer na seji tudi razkril, da je ministrstvo v začetku septembra podpisalo dodatek k pogodbi o nakupu 38 oklepnikov 4x4 oshkosh, in sicer jih nameravajo opremiti z oborožitvenimi postajami. Med njimi jih bo 31 opremljenih z 12,7-milimetrskim mitraljezom, sedem pa z avtomatskim bombometom kalibra 40 milimetrov.
Za oborožitvene postaje bo ministrstvo namenilo nekaj več kot 10,6 milijona evrov, končna cena investicije skupaj z davkom na dodano vrednost pa bo 31,8 milijona evrov, je med drugim pojasnil minister.
KOMENTARJI (9)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.