Odbor DZ za gospodarstvo je prekinil sejo o problematiki koncentracije kapitala na podjetjih "poštnih nabiralnikov" in medijskega lastništva. Nadaljeval jo bo v ponedeljek. Medtem ko je koalicija izpostavljala, da so tajkuni blizu opozicijskim vrstam, je ta opozarjala, da se je večina menedžerskih prevzemov zgodila v mandatu te vlade.
"Večina menedžerskih prevzemov se je zgodila med letoma 2006 in 2008," je opozoril Dušan Kumer (SD). Matej Lahovnik (Zares) je to podkrepil z navedbami: "V letih 2001 in 2002 je bilo osem odstotkov menedžerskih prevzemov, v mandatu te vlade pa 92 odstotkov. Dve tretjini se jih je zgodilo v zadnjih dveh letih."
Opozicijske poslance je zanimalo zlasti, zakaj vlada o tem govori in ukrepa šele na koncu mandata. Peče se je vprašal, zakaj vlada šele v zadnjih dneh iztekajočega se mandata opazi nepravilnosti. "Koliko let potrebuje vlada Janeza Janše, da začne ukrepati? Po moji oceni bi bilo dovolj leto dni," je dejal.
Gospodarski minister Andrej Vizjak je ocenil, da se je šele s prenovljeno zakonodajo pokazalo, da nekatere družbe niso objavile dejanskih prevzemov. Za opozicijo so sporne predvsem prodaje Mercatorja, Iskraemeca, Palome, Sija, Splošne plovbe, za koalicijo pa tajkuni. Tu gre po Vizjakovih besedah za Boška Šrota, Igorja Bavčarja in Bojana Petana, ki so po njegovih besedah blizu opozicijske opcije.
Nekdanji predsednik uprave Mercatorja Zoran Jankovič je povedal, da so od leta 2001 v družbi petkrat podali ponudbo za odkup deleža, pa jim takratna oblasti ni dovolila. Po njegovem mnenju se je ključna zadeva zgodila leta 2005, pa tudi sicer je bilo veliko govora o prodaji Kadovega in Sodovega deleža v Mercatorju Pivovarni Laško in Istrabenzu. Milan Cvikl (SD) je spomnil, da nihče ni odgovarjal za prodajo deleža v Mercatorju, ki je šla "mimo zakonodaje in brez prevzemne premije".
Sporni krediti
Lahovnik je obžaloval, da na današnji seji, ki se je večina od 40 povabljenih ni udeležila, ni bilo generalnega sekretarja vlade Boža Predaliča. "On je ves čas sedel v nadzornem svetu Istrabenza, ko se je tam odvijala lastniška konsolidacija," je opozoril. Sašo Peče (Lipa) pa je opozoril, da sta NLB in NKBM, ki naj bi dajale sporne kredite, za katere se je jamčilo s kupljenim premoženjem, pod državnim upravljanjem.
Nekdanji guverner Banke Slovenije Mitja Gaspari je izrazil dvom, da bi takšne kredite dajale ti dve banki. Izpostavil je, da se je večina prevzemov finančno zgodila v zadnjem letu in pol, poslance pa opozoril na to, da predpis o minimalnih jamstvih ne obstaja. Področje urejajo mednarodni standardi Basel 2 in po njegovem vedenju banke te predpise spoštujejo.
Branko Grims (SDS) je povzel, da je ključna zgodba za razpravo o problematiki koncentracije kapitala in medijskega lastništva nedavno razkritje lastništva Kolonela, ki ima pomembno mesto v lastništvu Pivovarne Laško, ta pa v Delu in Večeru. Grims je dodal, da gre za toliko denarja, kolikor naj bi ga država iz centralnega proračuna prenesla na vse bodoče pokrajine.
Nadaljevanje razprave in sklepi
Seja odbora kot matičnega delovnega telesa se bo nadaljevala v ponedeljek popoldne. Na njej bodo nadaljevali razpravo in odločali o predlaganih sklepih. Večino jih je predlagala SDS, ki je tudi predlagateljica izredne seje DZ o tej tematiki, sklicane za torek. Dopolnila so podali tudi SD, NSi in Lipa.
SD vladi predlaga, naj pristojne državne organe zadolži za pripravo sistemskih ukrepov ali ugotavljanje konkretne odgovornosti. Lipa vladi predlaga, naj zamrzne privatizacijo vsega državnega premoženja, dokler o tem ne oblikuje celostne strategije. NSi pa, naj bodo pogodbe, ki so omogočale nakupe s krediti, za katere se ali se je jamčilo s kupljenim premoženjem, s sprejemom ustreznega zakona nične.
KOMENTARJI (160)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.