Odbor DZ za končanje pritiskov na uredniško avtonomijo na RTVS

Vodstvo zavoda naj tudi preneha s politično motiviranimi kadrovskimi in drugimi spremembami na zavodu, so pozvali na seji, na kateri so se osredotočili na novinarsko avtonomijo in pravico do obveščenosti kot poslanstva RTVS. Od programskega sveta zavoda pa želijo, da svoje delo opravlja nepristransko in strokovno ter v skladu z zakonom o Radioteleviziji Slovenija (RTVS).

Predlogov sklepov SDS, po katerih bi vlado pozvali h končanju političnega pritiska na vodstvo RTVS, vodstvo in kolektiv v zavodu pa k prenehanju medsebojnega obračunavanja, niso sprejeli.

Predsednica odbora Tamara Vonta iz stranke Gibanje Svoboda je sejo odbora sklicala zaradi dogajanja na zavodu, katerega so novinarski sindikati, združeni v koordinaciji, v ponedeljek opozorili na grob poseg vodstva RTVS v novinarsko avtonomijo. Kot je dejala na začetku seje, je v zadnjih dneh celo površnemu opazovalcu postalo očitno, da je na RTVS nekaj narobe.

Po njenih besedah so zaskrbljujoče tudi napovedi vodstva zavoda o ukinjanju nekaterih dopisništev v tujini. S tem gre za poseganje v temelje RTVS in ustavno pravico o obveščenosti, je izpostavila.

Od novega leta odpoved dalo deset novinarjev

Predsednica koordinacije novinarskih sindikatov zavoda Helena Milinković je poudarila, da se novinarjem na zavodu krati pravica do izražanja in avtonomnega novinarskega dela. Generalni direktor zavoda Andrej Grah Whatmough je po njenih besedah v ponedeljek, ko je koordinacija nadaljevala s stavko, z odločitvijo o krajšanju televizijskih dnevnoinformativnih oddaj presegel pooblastila in posegel v novinarsko delo.

Delovni pogoji so iz dneva v dan slabši, na novinarje in urednike se izvajajo pritiski, v televizijskem informativnem programu pa je od novega leta zaradi slabih razmer dalo odpoved deset novinarjev, je povedala.

Tudi predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije in vodja pogajalske skupine stavkovnega odbora novinarskih sindikatov RTVS Branimir Štrukelj se je strinjal, da je delodajalec v ponedeljek kršil ustavno zagotovljeno pravico do stavke. Okrnil je namreč program, da bi lahko krivdo za pomanjkljivo obveščanje zvalil na novinarje, čeprav so ti pripravili neokrnjen program.

Grah Whatmough je po drugi strani poudaril, da vodstvo dosledno spoštuje pravico zaposlenih do stavke. Kot je dejal, je že takoj po seznanitvi s stavkovnimi zahtevami povedal, da vodstvo marsikatero zahtevo že izvaja. Predlagalo je konkretne rešitve, je zagotovil. Nenazadnje je pripravilo predlog stavkovnega sporazuma, za vzpostavitev rednega socialnega dialoga pa je predlagalo podpis posebnega dogovora.

Obžaloval je, da je koordinacija zavrnila podpis stavkovnega sporazuma in vztrajala pri stavki. Očitke o cenzuri pa je zavrnil. V stavki gre po njegovi oceni le za to, da bi odstavili tako njega kot tudi odgovorno urednico televizijskega informativnega programa Jadranko Rebernik in predsednika programskega sveta zavoda Petra Gregorčiča.

Po besedah predsednice sveta delavcev RTVS Petre Bezjak Cirman ga je v torek s sklepom k takojšnjemu in nepreklicnemu odstopu pozval svet delavcev. Med razlogi so nespoštovanje zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju in statuta RTVS ter nevzdržne razmere v zavodu in njegovo slabo vodenje.

Ministrica obljubila sprejetje koalicijskega predloga novele zakona o RTVS

Ministrica za kulturo Asta Vrečko se je strinjala, da sta ogrožena značaj javnega medija in njegovo poslanstvo in da politično podrejanje zavoda zahteva takojšnje ukrepanje. Zagotovila je prizadevanje, da bo čim prej sprejet koalicijski predlog novele zakona o RTVS, ki želi depolitizirati zavod.

Predsednica Sindikata novinarjev Slovenije Alenka Potočnik pa je opomnila, da se mora hkrati z depolitizacijo javnega zavoda rešiti tudi vprašanje ustreznega financiranja RTVS. Izrazila je upanje, da bodo sprejeti ustrezni ukrepi.

Marko Milosavljević z ljubljanske Fakultete za družbene vede pa je opozoril, da je gledanost nacionalne televizije v času aktualnega vodstva padla tudi za 20 odstotkov. Ta podatek med drugimi po njegovi oceni kaže na povzročanje velike škode zavodu.

Pri tem je spomnil na statut zavoda, po katerem generalnemu direktorju preneha funkcija pred potekom mandata, če s svojim nevestnim ali nepravilnim delom povzroči RTVS večjo škodo, zanemarja ali malomarno opravlja svoje naloge, tako da nastanejo ali bi lahko nastale hujše motnje pri opravljanju dejavnosti zavoda.

V poslanski razpravi je Tatjana Greif iz Levice spomnila, da so mediji v demokraciji četrta veja oblasti. Brez neodvisnih medijev je po njenih besedah nemogoče kritično nadzorovati oblast. "Glede na dogajanje na RTVS se moramo strezniti, da smo na robu propada," je posvarila.

Mojca Pašek Šetinc iz stranke Gibanje Svoboda je ob tem, kar se dogaja na RTVS, izrazila žalost. Vodstvo po njenih besedah posega v program, umika zaposlene, jih premešča z enega na drugi televizijski program. Vodstvo in programski svet delujeta v smeri uničenja zavoda, meni. "Zavedate se, da tega medija ne morete prevzeti," je poudarila. "Ker tega ne morete, ga želite uničiti," je dodala. Toda javna RTV je po njenih besedah od vseh, ne pa od določenih posameznikov ali strank.

Poslanka SDS Alenka Jeraj je dejala, da je odgovornost vodstva poskrbeti za učinkovit javni servis, kar mu tudi uspeva. Pri tem pa se po njenih besedah sooča z močnim nasprotovanjem tistih, ki so proti spremembam. Ob opozorilih, da vodstvo ne posluša nezadovoljnih novinarjev, pa je dejala, da bo treba težave reševati znotraj hiše. Le tam je po njenem prepričanju pravo mesto za to.