Odbor DZ prek predloga zakona o demografskem skladu

Vloženi so bili predlogi dopolnil k praktično vsem od 87 členov, pri čemer so koalicijska dopolnila, ki so bila tudi sprejeta, večinoma upoštevala pripombe zakonodajno-pravne službe, opozicijska dopolnila, ki so bila vsa zavrnjena, pa bi zakon konceptualno spremenila.

Člani odbora iz vrst opozicijskih LMŠ, SD, Levica in SAB so predlagali sprejem sklepa, da se o predlogu zakona opravi javna predstavitev mnenj. Kot so trdili, se zakon sprejema mimo javne obravnave in mimo Ekonomsko-socialnega sveta (ESS), preslišane so bile kritike protikorupcijske komisije in združenja nadzornikov.

Kot je menil Luka Mesec (Levica), predvideni sklad ne bo reševal problema pokojninske blagajne, ampak bo predvsem koncentriral državno premoženje, pri čemer bo imela vse vajeti v rokah vlada, ki bo iz odločanja izključila vse druge deležnike. Jani Prednik (SD) je dejal, da bi pričakovali, da se bo skušalo o tako pomembnem zakonu doseči konsenz, ter ocenil, da bi ga morali napisati na novo. Andreja Zabret (LMŠ) je menila, da skuša vlada skoncentrirati upravljanje državnih naložb pod en sklad, da bo lažje zamenjala nadzornike v državnih družbah, in da bo tako imela politika še več nadzora v teh podjetjih. Marko Bandelli (SAB) pa je ocenil, da s predlaganim zakonom ne bodo rešili pokojninske blagajne, sklad pa se ustanavlja "za DeSUS, da se bo lahko trkal po prsih" in v interesu SDS, "da bo lahko zamenjala vse nadzornike".

Ko je odbor njihov predlog zavrnil, so sejo obstruirali.

Minister za finance Andrej Šircelj je poudaril, da je bila ob prvi obravnavi v DZ opravljena splošna razprava, poleg tega so bila o predlogu opravljena številna usklajevanja s strokovnimi skupinami, ki so neposredno ali posredno vključena v zakon. Predlog je bil predstavljen na ESS, bilo je pet usklajevalnih sestankov, na katerih pa nekateri partnerji niso želeli govoriti o členih, ampak načelno o zakonu, je dodal minister. Sklad bo po njegovih besedah ena od rešitev za stabilnost pokojninske blagajne v prihodnje, ko bo glede na staranje prebivalstva pokojninska blagajna potrebovala več denarja, in razbremenitev državnega proračuna. Za centralizacijo upravljanja državnega premoženja so se odločili, da bo celotno premoženje namenjeno za pokojnine, družinsko politiko in starejše ter ker menijo, da je mogoče s centraliziranim upravljanjem doseči večji donos.

Marko Pogačnik (SDS) je dodal, da je po oceni SDS nujno, da se upravljanje državnega premoženja izvaja z enega mesta. Z ustanovitvijo sklada se bo razbremenilo državni proračun, ki mora sedaj kriti manko v pokojninski blagajni, in stabiliziralo pokojninsko blagajno, zakon bo tudi pripomogel k učinkovitejšemu upravljanju državnega premoženja, so prepričani. Dušan Verbič (SMC) se je strinjal s Šircljem, da je bil predlog deležen široke razprave. Ocenil je, da opozicija ne želi nobenih sprememb pri upravljanju državnega premoženja, ter tudi, da so "vse vlade in koalicije doslej padle na izpitu glede odgovornega korporativnega upravljanja državnega premoženja". Menil je, da je nujno, da se upravljanje tega premoženja skoncentrira v enem upravljalcu.

Jožef Horvat (NSi) je navedbe opozicije o odsotnosti javne razprave označil kot neresnične. Razpravo so začeli pred okoli letom dni, ko so podpisali koalicijsko pogodbo, je dejal in dodal, da so sedaj bolj kot kdaj koli blizu ustanovitvi nacionalnega demografskega sklada, ki bi moral glede na zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju biti ustanovljen že leta 2014. 

Predsednik odbora Robert Polnar (DeSUS) je spomnil, da je bil predlog zakona vložen že oktobra lani, opozicija pa da je šele sedaj predlagala javno predstavitev mnenj. Ocenil je sicer, da se koalicija in opozicija o nekaterih vprašanjih ne bi mogli nikoli uskladiti. Med temi je navedel organiziranost upravljanja in razpolaganje z naložbami, zagotavljanje dodatnih virov financiranja, čas črpanja donosov oz. trajanje akumulacije sredstev pred njihovo uporabo ter oceno velikosti premoženja in posledično oceno vplačil sklada v prihodnjih obdobjih. Ocenil je tudi, da bo zakon sprejet, da pa ga najverjetneje čaka referendum. V prihodnje ga bo po njegovem mnenju treba modificirati in določiti dodatne vire financiranja, ki bi lahko bili prihodki iz gospodarjenja z gozdovi, dvig stopnje prispevkov za socialno varnost (kot posebna dajatev za demografsko izravnavo) ter uporaba dela pobranega davka na dodano vrednost (DDV).

Predlog med drugim predvideva, da bo sklad vsako leto vplačal 40 odstotkov prejetih dividend in 40 odstotkov kupnin od prodaje naložb v pokojninsko blagajno. 10 odstotkov dividend bo namenjenih sofinanciranju politike za skrb za starejše, 10 odstotkov pa za ukrepe družinske politike.

Sklad bo po predlogu vodila tričlanska uprava, ki jo bo imenoval nadzorni svet. Ta bo 11-članski, in sicer bo sedem članov imenoval DZ - pet na predlog poslanskih skupin, enega na predlog Zveze društev upokojencev Slovenije in enega na predlog Mladinskega sveta Slovenije - štiri člane pa vlada. Nadzorniki bodo imeli petletni mandat z možnostjo ponovnega imenovanja.