Odbor DZ o začasnem zadržanju določb o imenovanju vodilnih v Policiji

Sindikat policistov Slovenije je na ustavno sodišče vložil zahtevo za oceno ustavnosti 49.a in 49.b člena zakona o organiziranosti in delu v Policiji ter 42. člena novele zakona o organiziranosti in delu v Policiji, ki med drugim določajo imenovanje vodje organizacijske enote prve ravni generalne policijske uprave, direktorjev policijskih uprav in načelnikov policijskih postaj. V sindikatu opozarjajo, da omenjena člena zakona "omogočata t. i. kadrovske čistke" oziroma "na široko odpirata vrata posegom politike in drugim interesnim skupinam v sam ustroj Policije".

Zato med drugim predlagajo začasno zadržanje izvajanje teh členov zakona, saj ocenjujejo, da bi bile posledice, ki bi nastale z nadaljnjim izvrševanjem izpodbijanih členov, večje od posledic, ki bi nastale, če se do končne odločitve ustavnega sodišča njihovo izvrševanje zadrži. Ob tem opozarjajo, da se vodje na položajih v Policiji že srečujejo z neposrednimi in težko popravljivimi posledicami, ki jih prinašajo sklepi o prenehanju položaja ter izvedba posebnega izbirnega postopka.

Po mnenju zakonodajno-pravne službe DZ je sicer predlog za zadržanje neutemeljen.

Hojs: Zadržanje izvajanja členov zakona je nepotrebno in bo povzročilo dodatne težave

Minister za notranje zadeve Aleš Hojs pa je ob tem poudaril, da jih je zahteva sindikata presenetila, saj da je že nekdanja generalna direktorica Policije Tatjana Bobnar v času svojega delovanja z dopisom pozvala ministrstvo k spremembi zakona, ki bi med drugim prinesel uvedbo mandatov za vodstvena mesta v Policiji.

Zadržanje izvajanja členov zakona je po Hojsovi oceni nepotrebno in bo povzročilo dodatne težave. Hkrati je tudi zagotovil, da zaradi novele zakona o delu in organizaciji v Policiji nihče izmed posameznikov na vodstvenih položajih ne bo izgubil službe in da lahko na ta mesta kandidirajo zgolj policisti.

Levica: Gre za nevaren in sporen zakon

V nadaljnji razpravi o predlogu za zadržanje izvajanja členov zakona so v delu opozicije med drugim opozorili na mnenje zakonodajnopravne službe DZ, ki je v času obravnave novele zakona opozorila, da spremembe, ki jih prinaša, v določenih delih niso povsem jasne ter so potencialno v nasprotju z ustavo.

Poslanka Levice Nataša Sukič in poslanka LMŠ Tina Heferle sta ob tem opozorili še, da je, glede na to, da zahteva za oceno ustavnosti vsebuje tudi predlog za delno začasno zadržanje izvršitve zakona, ustavno sodišče pozvalo DZ, da se o navedbah v zahtevi, ki se nanašajo na začasno zadržanje, izjavi v roku sedmih dni, za kar pa je že potekel rok, saj je DZ zahtevo prejel 2. decembra. Zato so po njunih besedah že zamudili rok, da se kot institucija do predloga opredelijo in se poraja vprašanje, ali je sam potek seje sploh smiseln.

Sukičeva je ob tem še dejala, da v Levici nasprotujejo mnenju zakonodajno-pravne službe. Ocenjujejo namreč, da so podani vsi razlogi za začasno zadržanje izvajanje določb v omenjenih členih zakona, saj gre za "nevaren in sporen zakon". Ob tem je spomnila, da v sindikatu predlagajo, da se spremembe pri imenovanju na vodilna mesta v Policiji uvajajo postopoma in vstopijo v veljavo z novimi imenovanji. Kot je še dejala, tudi podpirajo uvedbo mandatov, ampak z jasno določenimi kriteriji v kolektivni pogodbi po opravljenem socialnem dialogu.

Sporno je po njenih besedah tudi to, da se s prehodnimi določbami uvaja, da z dnem uveljavitve zakona preneha položaj vsem na vodstvenih mestih in se začne ponovni izbirni postopek, kar po njenih besedah kaže na politizacijo Policije. Po besedah Heferletove pa ni problem sama uvedba mandatov na vodilnih mestih, ampak način, kako se ti uvajajo.

Sejo so sicer nato zaradi začetka redne seje DZ prekinili, z razpravo pa bodo predvidoma nadaljevali v torek in takrat tudi opravili glasovanje o mnenju zakonodajno-pravne službe.