Hrvaška pristopna konferenca 2. oktobra

Po peturni razpravi sta odbora DZ za zunanjo politiko in zadeve EU brez podpore opozicije podprla nadaljevanje pogajanj Hrvaške z EU. Na podlagi pozitivnega odgovora Ljubljane je nato švedsko predsedstvo EU sklicalo medvladno konferenco za nadaljevanje hrvaških pristopnih pogajanj 2. oktobra, isti dan pa bosta državi nadaljevali pogajanja o meji.

Švedsko predsedstvo EU je poslalo hrvaški premierki Jadranki Kosor odgovor na njeno pismo. V odgovoru je Švedska sporočila, da bo medvladna konferenca 2. oktobra.

Švedsko predsedstvo je pozdravilo pismo Kosorjeve, ki je "na ustrezen način umaknilo pomisleke Slovenije glede prejudiciranja meje med Hrvaško in Slovenijo v pogajalskih poglavjih.“ Dodali so, da so se po posvetovanjih s Slovenijo in z razumevanjem, da so garancije, ki jih je Hrvaška potrdila, zadostne za umik slovenskih zadržkov za odpiranje in zapiranje pogajalskih poglavij, ki so povezana s pomisleki Slovenije glede prejudiciranja meje med državama, odločili za 2. oktober sklicati medvladno konferenco, da bi lahko nadaljevali pristopna pogajanja Hrvaške z EU.

Istočasno z medvladno konferenco bo švedsko predsedstvo sklicalo tudi nadaljevanje pogovorov med Hrvaško in Slovenijo o sporu o meji. "Švedsko predsedstvo je seznanjeno tudi, da obe strani soglašata z nadaljevanjem pogajanj za dosego dogovora o sporu o meji s pomočjo predsedstva EU, kar pomeni, da bodo spor o meji reševali ali na arbitražnem sodišču ali z dvostransko pogodbo o skupni državni meji v skladu z glavnimi prioritetami, ki so izražene v pristopnem partnerstvu s Hrvaško iz leta 2008, tako kot z namenom, da bi jih izpolnili.“

Velja tudi to, da oba pisma predstavljata del pristopnih dokumentov medvladne konference o vstopu Hrvaške v EU, so še zapisali na koncu pisma, ki ga je podpisal švedski premier Fredrik Reinfeldt, v celoti pa objavila hrvaška vlada.

Dogovor prinaša možnost arbitražnega sporazuma

Premier Borut Pahor je izpostavil sedem pomembnih razlik, ki sta jih v dogovoru s Kosorjevo dosegla glede na decembrski francoski predlog. Hrvaška premierka je tako v pismu švedskemu predsedstvu Unije zapisala zavezo, da bosta državi reševali vprašanje meje v okviru hrvaškega pogajalskega procesa z EU. "Tega seveda v predlogu, ki ga je pripravilo francosko predsedstvo, še zdaleč ni bilo," je poudaril Pahor. Druga pomembna razlika je možnost sklenitve arbitražnega sporazuma o meji, če bosta slovenski in hrvaški parlament potrdila sporazum med njim in Kosorjevo.

Novo je tudi to, da je Kosorjeva v pismu priznala, da noben dokument v pristopnih pogajanjih ne prejudicira končne rešitve meje, zaradi česar dokumenti ne bodo imeli nobenega učinka na katerem koli mednarodnem razsodišču ali telesu, ki bo odločalo o meji.

Osnova bo Rehnov drugi predlog

Ob začetku nagovora članov obeh odborov je Pahor izpostavil sporočilo hrvaškega zunanjega ministrstva. To je v odzivu na "ugibanja in špekulacije, ki so se v zvezi s petkovim srečanjem pojavile v javnosti",  zapisalo, da sta se premierja "dogovorila za nadaljevanje pristopnih pogajanj Hrvaške z EU ter nadaljevanje pogovorov o reševanju vprašanja meje ob pomoči EU na podlagi predloga s 15. junija 2009". Z drugimi besedami: pogajanja bodo potekala na podlagi drugega Rehnovega predloga, tako kot je Pahor povedal že v nedeljo.

S tem je hrvaško ministrstvo omililo včerajšnjo izjavo Kosorjeve, da se s slovenskim kolegom nista dogovorila nič več, kot je zapisano v pismu, ki ga je v petek poslala iz Ljubljane švedskemu predsedstvu EU.  

Na Hrvaškem se vsi ne strinjajo s takšno interpretacijo

Hrvaški akademik Davorin Rudolf je sicer trditve, da bodo pogovori o meji potekali na podlagi enega izmed Rehnovih predlogov, ki govori o slovenskem stiku z odprtim morjem, zavrnil z besedami, da tega ni v petkovem pismu Kosorjeve švedskemu predsedstvu EU.

Glavni hrvaški pogajalec z EU Vladimir Drobnjak pa je poudaril, da bodo hrvaška pogajanja z EU potekala ločeno od pogovorov Ljubljane in Zagreba o meji.

Bildt z optimizmom zre naprej

Švedski zunanji minister Carl Bildt  je v Bruslju različne interpretacije petkovega dogovora v Ljubljani in Zagrebu komentiral z besedami, da sta obe državi zmagovalki, da na novo vzpostavljeno zaupanje med državami prinaša upanje za prihodnost ter da je živahna javna razprava na obeh straneh pač pričakovana. Zelo verjetno se mu zdi, da bo zdaj v obeh državah potekala burna razprava.

SLS si bo še prizadevala za referendum

Predsednik stranke SLS Radovan Žerjav pa opozarja, da bo vlada namesto, da bi zahtevala, da se Hrvaška umakne z nezakonito zasedenih delov slovenskega ozemlja in morja, naredila vse, da razveljavi sklep najvišjega zakonodajnega organa države o zaščiti slovenskih nacionalnih interesov, ki zavezuje vse slovenske politike, vključno s predsednikom vlade. Zato bodo v teh dneh nadaljevali z zbiranjem izjav podpore za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma.