Škode za pol milijona, od zavarovalnice pa za porušeno hišo le 11 tisočakov

Tam, kjer je nekoč stal njegov dom, so danes le še ruševine. Prizor, ob katerem ostaneš brez besed. "Šli smo skozi vse faze, skozi katere gre človek, ko izgubi koga od bližnjih," pravi Miran Fužir. Po grozljivem poku 6. avgusta okoli 1. ure ponoči tristanovanjske hiše, v kateri je živel z družino, s starši in sestro, ni bilo več. 

Škoda znaša približno 500.000 evrov. Nov šok pa je sledil po pogovoru z zavarovalno agentko. Od zavarovalnice bodo namreč za hišo in premičnine dobili zgolj 11.000 evrov, oziroma 20.000 evrov še s stroški za čiščenje in začasno namestitev. "Ta znesek pokrije približno pet odstotkov tistega, kar smo mi zgubili. Manj kot pet odstotkov," razlaga Miran.

A če bi škodo povzročili požar, strela, eksplozija, padec letala ali vihar, toča in ostalo, kar zajema osnovno zavarovanje, bi Fužirjevi dobili do 553.000 evrov za objekt in do 110.600 evrov za premičnine. Nasprotno so bili za poplave in meteorne vode zavarovani veliko slabše. Za objekt: dobrih 5530 evrov, za premičnine pa 5500 evrov.

Za zavarovanje so skupaj še z nekaterimi drugimi zavarovanimi nevarnostmi Fužirjevi plačali 633 evrov letne premije, a če bi plačali samo 250 evrov več, bi imeli objekt in premičnine zavarovane enako kot denimo v primeru  požara. "Ves čas smo imeli na tak način zavarovano. Prej ni bilo nikoli poplavljeno. Niti nismo verjeli, da bi se lahko kaj takšnega zgodilo," dodaja Miran.

Občina za Fužirjeve zdaj išče nadomestno zemljišče, pri postavitvi hiše računajo na državno pomoč.

Primeri razočaranj, šokov zaradi izplačil škode pa je še veliko. Nekateri so denimo mislili, da imajo hišo zavarovano za poplave, a so ugotovili, da je krit samo izliv, kar pa ni isto. Ključnega pomena je prebrati drobni tisk in splošne pogoje, poudarja Petra Lovišček iz Zveze potrošnikov Slovenije. "Običajno so to kakšne omejitve, določene izključitve, ki jih je zelo dobro poznati. Potrošnik lahko misli, da ima zavarovano celotno hišo, potem pa vidi, kdaj so zadeve izključene."

"Slučajno so v drobnem tisku mogoče kakšne izključitve, ampak, ali je poplava zavarovana in do katerega zneska, praviloma piše na prvi strani police," razlaga Maja Krumberger, direktorica Slovenskega zavarovalnega združenja.

Ne z drobnim tiskom, ampak z zavarovalnim agentom pa imata slabe izkušnje Katjuša in Marko Naglič iz Žirov. V začetku avgusta je iz bližnjega potoka čez njuno dvorišče drla voda in zalila tudi mizarsko delavnico. "Bil je lesen ladijski pod, vse je bilo napihnjeno, namočeno," pravi Katjuša.

Škode je bilo za približno 40.000 evrov, za poplave imata objekt in stroje zavarovane samo za dobrih 6000 evrov, za požar pa veliko več – 260.000 evrov. A za toliko naj bi imela, vsaj tako sta mislila, zavarovanje tudi v primeru poplav. Očitno pa je prišlo do komunikacijskega šuma z zavarovalnim agentom. Priznavata pa, da sta sama kriva, ker nista bila dovolj pozorna, kaj podpisujeta.

Zavarovalnice po prvih ocenah pričakujejo, da bodo zaradi letošnjih naravnih nesreč, neviht s točo in poplav, izplačale 370 milijonov evrov. Napovedujejo zmanjšanje dobičkov, so pa imele lani 180 milijonov evrov čistega dobička. In kako je po zadnjih neurjih z zvišanjem premij? Zavarovalnice glede tega niso najbolj konkretne, bo pa to odvisno tudi od pozavarovalnic v tujini, pri katerih so zavarovane.