Vlada bo morala prisluhniti gospodarstvu, opozarjajo v Združenju Manager in se zavzemajo za čim hitrejši dogovor o ukrepih, s katerimi bi povečali konkurenčnost in pospešili gospodarski razvoj. Med ključnimi nalogami za leto 2012 navajajo spremembe delovnopravne zakonodaje, spremembe davčne zakonodaje s poudarkom na razbremenitvi obdavčitve dela in uvedbi socialne kapice ter nadaljevanje izvajanja razvojnih spodbud.
Podpirajo prioritete, ki jih je ob kandidaturi navedel novi gospodarski minister Radovan Žerjav, torej stabilizacijo javnih financ in zagon gospodarske aktivnosti prek davčne razbremenitve gospodarstva, uvedbe socialne kapice, spremembe dohodninske lestvice s kasnejšim prehodom v višji razred in 40-odstotne davčne olajšave za investicije ter spodbujanje kreativnosti in razvoj lastnih blagovnih znamk.
GZS: Paziti je treba na razvoj
Na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) menijo, da bi moral Žerjav podpreti ostale ministre, katerih naloga je varčevanje, ter aktivno podpreti tudi nujne strukturne reforme, kot so delovnopravna, zdravstvena in pokojninska. Poleg tega bo treba sprejeti kratkoročne ukrepe za pospeševanje internacionalizacije, za razvoj in inovacije ter skupaj z ostalimi pripraviti ukrepe za debirokratizacijo, so prepričani.
Predsednik GSZ Samo Hribar Milič pravi, da novega finančnega ministra Janeza Šušteršiča čakata na videz dve diametralno nasprotni potezi: na eni strani mora začeti krčiti javno porabo, v kar nas silita tekoče zadolževanje in naša mednarodna bonitetna ocena, na drugi strani pa mora to opraviti tako, da ne bo še bolj oklestil razvojne komponente javnih financ.
Pri tem pa po njegovih besedah "ne gre za strokovno dilemo, ampak za izjemno zahtevno politično odločitev, ki jo bo morala sprejeti vlada in do katere so imele posamezne koalicijske stranke, vsaj v predvolilnem času, različna stališča".
V Združenju delodajalcev Slovenije med ključnimi nalogami nove vlade na finančno-gospodarskem področju navajajo zagotovitev ustreznega dostopa do finančnih virov, tako za normalno poslovanje podjetij (obratna sredstva) kot za razvojni ciklus. Poleg tega bo morala biti še posebej pozorna na mala in srednja podjetja, ki so na zaostrene finančne pogoje še bolj občutljiva, hkrati pa se v tem težkem gospodarskem obdobju izkazujejo kot generator rasti.
Obrtniki za umik pravilnika o gotovinskem plačevanju
V Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS) dodajajo, da se bodo poskušali najprej dogovoriti o umiku decembra lani uveljavljenega pravilnika, ki omejuje gotovinska plačila med gospodarskimi subjekti na 50 evrov. Pričakujejo tudi ukrepe za omejitev sive ekonomije ter plačilne nediscipline, pri čemer se bodo resno pogovarjali o svojem predlogu "vsak račun šteje".
Če se bo vlada odločila zvišati splošno stopnjo DDV, bo morala zelo striktno in drastično zmanjšati vse v tem trenutku nepotrebne stroške delovanja države na vseh ravneh, opozarja generalni sekretar Zbornice davčnih svetovalcev Slovenije Darko Končan. Ob tem verjame, da bo znal novi finančni minister tudi združiti sedaj zelo razpršeno in potratno finančno politiko po vseh ministrstvih z namenom res racionalnega trošenja sredstev za čim bolj učinkovite rezultate.
Tudi mala in srednja podjetja imajo vrsto predlogov na davčnem področju. "Pavšalna obdavčitev malih je dobra rešitev, ki so jo zapisali že v koalicijski pogodbi, seveda z nekim pametnim delitvenim razmerjem," je dejal podpredsednik OZS in predsednik upravnega odbora OZS Štefan Grosar. Dobri predlogi se mu zdijo tudi oprostitev davka v prvem letu poslovanja, znižanje davka od dohodkov pravnih oseb, višja olajšava za raziskave in razvoj ter neomejena investicijska olajšava.
V kriznih časih, ko imajo ljudje omejena finančna sredstva, bi morala vlada bistveno večjo pozornost posvetiti tudi varstvu potrošnikov in modremu nakupovanju. Dogaja pa se ravno obratno, pravijo v Zvezi potrošnikov Slovenije, kjer novega gospodarskega ministra pozivajo k takojšnjemu sprejemu strateških dokumentov s področja zaščite potrošnikov ter zagotovitvi normalnega financiranja.
Socialni partnerji od vlade pričakujejo klestenje brezposelnosti
Socialni partnerji med izzive nove vlade uvrščajo tudi obrzdanje visoke brezposelnosti. Januarja je bilo na zavodu za zaposlovanje registriranih 115.965 brezposelnih, kar je 0,7 odstotka več kot leto pred tem. Sindikati in delodajalci zato pričakujejo programe spodbud v okviru aktivne politike zaposlovanja in sodelovanje pri podpori gospodarstvu.
Na vprašanje, kako naj se novi minister za delo, družino in socialne zadeve Andrej Vizjak sooči z visoko stopnjo brezposelnosti, je izvršni sekretar Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) za pravno področje in področje delovnih razmerij Andrej Zorko odgovoril, da sistemsko oz. z ukrepi, ki bodo ciljno usmerjeni v najbolj ogrožene skupine, to je iskalce prve zaposlitve, dolgotrajno brezposelne in starejše.
"To seveda pomeni za vsako izmed teh ciljnih skupin pripravo posebnih programov spodbud in podpor bodisi v okviru aktivne politike zaposlovanja bodisi preko razpoložljivih sredstev evropskega strukturnega sklada," je menil.
Pergam: Vlada naj se posveti papirni industriji
Po mnenju sindikata Pergam bi morala nova vlada še posebno pozornost posvetiti papirni ter papirno predelovalni industriji. Ker bodo cene energentov v prihodnjih letih bistveno bolj vplivale na stroškovno učinkovitost proizvodnje kot pa cena dela, med ključnimi projekti za zagotavljanje konkurenčnosti v prihodnjih desetletjih izpostavljajo energetsko sanacijo industrijske proizvodnje.
Stopnjo brezposelnosti bi bilo mogoče poleg z ustvarjanjem novih delovnih mest z zagonom gospodarske rasti zmanjšati tudi z zmanjševanjem obsega sive ekonomije, pa je odgovoril generalni sekretar Pergama Jakob Počivavšek. Dodal je, da bi bilo treba zmanjšati možnosti za prekarne oblike dela, vključno s študentskim delom. Kot pomembno je izpostavil še izgradnjo sistema zavarovanja za dolgotrajno oskrbo, "ki prav tako prinaša nova delovna mesta".
Predsednik Konfederacije sindikatov (KS) 90 Peter Majcen rešitev vidi v vseživljenjskem izobraževanju, saj je v praksi veliko problemov z neustrezno izobrazbeno strukturo, ki povzroča strukturno brezposelnost. Dolgoročno bi bila po njegovih besedah potrebna širša akcija za stimuliranje in usmerjanje mladih v deficitarne poklice.
Pri zmanjševanju števila brezposelnih bi bilo treba ukrepe aktivne politike zaposlovanja (APZ) usmeriti v delujoča podjetja in zaposlovanje v mikro, malih in srednjih podjetjih, pa so izpostavili v Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS). Dodali so, da velja obdržati ukrepe za samozaposlitev, ki jih je treba povezati z dokvalifikacijo in prekvalifikacijo brezposelnih oseb. Po njihovih besedah je treba v programe vključiti tudi mlade, ki so zaključili strokovno srednje izobraževanje, tako da bodo pridobili dodatna znanja za takojšen nastop dela v obrti in podjetništvu.
Izvršna direktorica za socialni dialog pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) Tatjana Čerin je menila, da Vizjak visoke stopnje brezposelnosti ne bo mogel rešiti sam oz. brez sodelovanja z ostalimi resorji, kot sta gospodarsko in finančno.
Za zmanjšanje števila ljudi brez dela bo po njenih besedah sicer ključno ustvarjanje novih delovnih mest s poudarkom na povečanju izvozne aktivnosti in pospešitve aktivnosti na notranjem trgu. "Vlada mora spodbuditi razvojne projekte in zagnati investicijski ciklus, zagotoviti nove finančne vire in zmanjšati javno porabo. Ministrstvo za delo pa lahko zagotovi čim več zaposlitev na javnih delih. Istočasno naj poskrbi, da bo z APZ zagotovljeno zmanjšanje neskladij med ponudbo in povpraševanjem na trgu dela," je navedla. Priložnost sicer vidi tudi v socialnem podjetništvu.
Tudi generalni sekretar Združenja delodajalcev Slovenije (ZDS) Jože Smole je poudaril, da se je treba pri zmanjševanju stopnje brezposelnosti zavedati, da nova delovna mesta kreira gospodarstvo. Vlada mora zato po njegovih besedah zagotavljati ustrezne pogoje poslovanja ter zagotavljati primerne programe APZ.
"Spremenjene gospodarske razmere terjajo prilagojene pristope za reševanje posledic brezposelnosti. Tako tudi v letu 2012 želimo nadaljevati sodelovanje z ministrstvom pri oblikovanju in razvoju programov, tudi inovativnih, pilotnih programov in dobrih praks, namenjenih reševanju brezposelnosti, spodbujanju aktivnosti in socialne vključenosti," pa so dejali na zavodu za zaposlovanje.
Na daljši rok se lahko znižanje brezposelnosti doseže le s povečevanjem zaposlenosti, se strinjajo z delodajalci. Ukrepe ministrstva, ki jih izvajajo, bi bilo treba po njihovem mnenju zato povezati z ukrepi za izboljšanje gospodarskih razmer.
KOMENTARJI (90)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.