Trojanski radarji delujejo. V ponedeljek zjutraj se začne lov na prehitre voznike

Po letu in pol zapletov bo sekcijsko merjenje hitrosti le zaživelo v praksi. Za zdaj bodo prehitre voznike lovili na enem odseku, in sicer med priključkom Trojane in predorom Podmilj na štajerski avtocesti v smeri Ljubljane. Gre za odsek, kjer so po dosedanjih analizah najvišjo dovoljeno hitrost sto kilometrov na uro prekoračile skoraj tri petine voznikov.

Začeli bodo v ponedeljek, 30. januarja ob 7. uri. "Voznike opozarjamo, da je predpisana hitrost vožnje na tem odseku 100 km/h in da jih od navedenega termina dalje v primeru morebitne prekoračitve hitrosti policija lahko oglobi s plačilnim nalogom, ki ga bodo prejeli po pošti," na svoji spletni strani opozarja Dars.

"Prehitra oziroma neprilagojena hitrost je poleg neustrezne varnostne razdalje zelo pogost vzrok nesreč na naših avtocestah, ki se lahko končajo tudi tragično. Poleg tega prometne nesreče ob tako povečanem prometu vodijo v hude zastoje," ob tem opozarjajo na Darsu.  

Kako bo potekalo merjenje?

Merjenje hitrosti bo potekalo s pomočjo štirih kamer, so pojasnili na policiji, kjer zagotavljajo tudi, da s podatki ne bo mogoče manipulirati. 

Kamera na začetni točki bo fotografirala vozilo, zajela oz. prepoznala registrsko tablico in zabeležila čas. Ko se bo vozilo pripeljalo mimo končne točke, ga bo kamera tam znova zaznala in zabeležila čas. Kameri bosta nato poslali registrsko številko, ne pa tudi fotografije vozila, v Darsov nadzorni center. Šele če bo izračun pokazal, da je vozilo celotno razdaljo prevozilo hitreje od predpisanih 100 km/h, bo sistem poslal fotografijo vozila v Darsov nadzorni center, ki je podatkovno povezan s policijo. V izmero bosta vključena toleranca in varnostni odbitek. Na podlagi nedvoumno zaznane kršitve bo nato policija obvestila kršitelja o prekršku. Če kršitve ne bo, bodo kamere fotografije vozil nemudoma uničile.

To so primeri obvestil, ki jih bodo dobili prehitri vozniki:

Nadzor prometa iz helikopterja

Policija po dveh letih premora, v katerega so jo prisilile finančne omejitve, znova uvaja tudi helikopterski nadzro prometa. "Prve observacije bomo izvedli že februarja, marca pa bomo aktivnosti nato še intenzivirali," je povedal Robert Vehovec iz sektorja prometno policije.

Med nadzorom prometa je poleg pilotov v helikopterju prisoten prometni policist - opazovalec, ki patruljam na tleh posreduje podatke o kršitvah, stanju prometa in podobnem. "Nadzor prometa iz zraka je med pomembnimi segmenti nadzora, preko katerega lahko ugotavljamo hujše kršitve v cestnem prometu, še posebej na avtocestah in drugih cestah, kjer je klasični nadzor prometa otežen. Vozniki lahko v prihodnje pričakujejo, da bodo ponovno pogosteje nadzorovani iz zraka, policisti observerji pa bodo imeli v času observacij zagotovljeno povečano število patrulj na cestah, ki bodo lahko ustavljale morebitne kršitelje," je še poudaril Vehovec in dodal, da je nadzor prometa iz zraka sicer primeren tudi za ugotavljanje morebitnih vzrokov za zastoje, zaradi česar lahko bolje organizirajo delo policijskih patrulj na cestah in tako hitreje odpravljajo tako zastoje kot njihove posledice.

Črna statistika

Na policiji so ob uvajanju novega ukrepa, ki ga sicer napovedujejo že od junija 2015, spomnili na lanskoletno črno prometno statistiko, ko je na slovenskih cestah umrlo kar 130 ljudi. Na avtocestah se je zgodilo 1783 prometnih nesreč, v katerih je umrlo 23 udeležencev (10 več kot leto prej). Najpogostejša kršitev na avtocestah je prekoračitev hitrosti. 

Od 26 umrlih udeležencev na avtocestah in hitrih cestah v letu 2016 je bilo pet pešcev, šest potnikov v osebnih avtomobilih, 11 voznikov osebnih avtomobilov, en voznik motornega kolesa in trije vozniki tovornih vozil.