Od novih testenin do jogurtov: med novimi živili izbrali najbolj inovativna

Raziskave kažejo, da se v zadnjem času spreminjajo navade potrošnikov in njihov odnos do hrane. Nakupovanje hrane je postalo bolj načrtno, hkrati pa se povečuje zanimanje za lokalno pridelano hrano. Vse to pa se odraža tudi na ponudbi živil, ki so pridelana v Sloveniji. "Potrošniki poleg kakovosti, cenovne konkurenčnosti in lokalnega porekla surovin od proizvajalcev pričakujejo tudi inovativen razvoj v smeri izboljševanja sestave in okusa živil," so poudarili v Inštitutu za nutricionistiko.

In inovacij v živilski industriji ne manjka, pogosto pa se zgodi, da informacije o novih izdelkih oziroma o njihovih prednostih do potrošnika ne pridejo. "Ob uvajanju na tržišče nova inovativna živila pogosto ciljajo na precej nišno tržišče, proizvodnja pa je običajno povezana z večjimi začetnimi vlaganji, zato se domači proizvajalci v hudi mednarodni konkurenci z velikimi napori borijo, da bi takšna živila dosegla potrošnike in tudi dolgoročno obstala na tržišču. Proizvajalci pogosto namreč nimajo zadostnih oglaševalskih sredstev, da bi prednosti takšnih živil uspešno predstavili potrošnikom ter da bi obseg prodaje omogočil rentabilnost proizvodnje," so zapisali v Inštitutu za nutricionistiko. Eden od načinov za promocijo inovativnih živil, ki še posebej izstopajo, so nagrade za najbolj inovativna slovenska živila, ki jih inštitut podeljuje že deveto leto. 

Strokovna skupina z Inštituta za nutricionistiko, ki so jo sestavljali strokovnjaki s področja prehrane, živilske tehnologije, živilske kemije in agronomije je izbirala med 79 predlogi inovativnih živil. Na koncu so nagrade podelili 10 izdelkom. Med njimi je več vrst kruha in mlečnih izdelkov, pa tudi predpripravljeni obroki, namazi in testenine. 

Nagrade so prejeli Don Don za polnozrnati kruh z lanom, Spar Slovenija za droženi kruh s semeni, MVP skodelico s piščancem in Time Out skodelico, Ljubljanske mlekarne za MU kefir naravni, limona in vanilija ter linijo EGO proteini, Mlekarna Planika za jogurt s sirupom smrekovih vršičkov, Barbio's za bio testenine Biogetta, pirine rožice z lanenimi semeni in pirine fuže z bučnimi semeni, Delamaris za ribje solate, Mercator IP za izdelke iz linije Minute "Chef's choice": obroke s črnim rižem, polnozrnatim kuskusom.  

Najpomembnejši kriterij pri izboru hranilna sestava

Pri izboru najboljših inovativnih živil poleg ugodne prehranske sestave upoštevajo tudi druge vidike inovativnosti, kot je na primer, da je živilo prijazno za potrošnika in okolje. "Tudi pri letošnjem ocenjevanju živil smo zato v prvi vrsti upoštevali hranilno sestavo, saj želimo s projektom spodbuditi ponudbo živil, ki so koristnejša za zdravje. V nadaljevanju pa so bili pri izboru upoštevani še drugi vidiki inovativnosti. Pri podeljevanju nagrad smo zaznali usmeritev podjetij k razvoju živil v smeri zagotavljanja bolj trajnostne prehrane, pri čemer hkrati naslavljajo tako zmanjševanje vpliva na okolje kot tudi ugodne prehranske sestave živil za zmanjšanje pojavnosti kroničnih nenalezljivih bolezni. Narejen je bil pomemben korak v smeri vključevanja zelenjave, polnovrednih žit ter stročnic v živilske izdelke. S takšnimi izdelki lahko povečamo pestrost prehrane in hkrati zmanjšamo porabo živil, ki bolj obremenjujejo okolje," je poudaril direktor inštituta Igor Pravst. 

Pravst je ob tem opozoril, da Slovenci še vedno zaužijemo bistveno premalo zelenjave, posledično imamo prenizke vnose prehranskih vlaknin. Spreminjanje prehranjevalnih navad ljudi je, kot pravi, težko. "Ključno je, da jih ozavestimo in naučimo prepoznati kakovostna živila ter da so takšna živila razpoložljiva na policah po dostopnih cenah," pravi Pravst. 

"V izogib subjektivnemu ocenjevanju smo pri izboru uporabili mednarodno uveljavljene modele za profiliranje živil. Gre za posebno znanstveno metodo, ki glede na hranilno sestavo, predvsem vsebovano količino sladkorjev, nasičenih maščob in soli ter na drugi strani vsebnost prehranske vlaknine, sadja in zelenjave, živilu pripiše oceno, na osnovi katere ga lahko razvrstimo med živila z bolj ali manj ugodno sestavo. Tovrsten pristop se v nekaterih evropskih državah in drugod po svetu uporablja pri označevanju živil, z namenom, da se potrošnikom olajša izbira zdravju koristnih živil," pa je pojasnila Anita Kušar z inštituta. 

Kot pozitivne spremembe so izpostavili sestavo prijavljenih mlečnih izdelkov, med katerimi so imeli nekateri zmernejše količine dodanih sladkorjev. Prvič so opravili tudi kemijske analize nekaterih živil. Vrednotenje je zajelo sestavo kruhov, natančneje količino soli in prehranskih vlaknin. Kot so poudarili, se nagrajena kruha po hranilni vrednosti uvrščata v sam vrh ponudbe tovrstnih izdelkov v Sloveniji.

Izbor podpira ministrstvo za zdravje

Projekt že od leta 2015 sofinancira ministrstvo za zdravje. Vodja sektorja za varovanje zdravja na direktoratu za javno zdravje, Marjeta Recek, je poudarila pomen zglednega vključevanja zdravstvenih priporočil pri izboru inovativnih živil. "S tem, ko izbiramo zdravju koristna živila, sledimo tudi varovanju našega zdravja pred sodobnimi civilizacijskimi boleznimi," je menila. "Vsi nagrajeni izdelki odlično sledijo usmeritvam nacionalnega programa Dober tek Slovenija, zdravo uživaj in več gibaj! Prav zato ministrstvo že od leta 2015 finančno omogoča in podpira izbor inovativnih živil."

Projekt podpira tudi ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Vodja Sektorja za hrano v Direktoratu za hrano in ribištvo, Martin Gosenca, je ocenil, da so letošnja nagrajena živila usmerjena k zdravemu prehranjevanju in so večinoma prilagojena hitremu življenjskemu slogu, ko ljudje nimajo časa za pripravo kakovostnih obrokov, vendar vseeno lahko zaužijejo zdrav že pripravljen obrok. Pohvalil je tudi naravnanost slovenskih živilskopredelovalnih podjetij k razvoju novih in inovativnih izdelkov. V zadnjih letih so tudi vse bolj izvozno usmerjena, je dejal. "Slovenija zaradi svojih naravnih danosti ne bo nikoli velika izvoznica poceni hrane, lahko pa postanemo izvozniki visoko kakovostnih proizvodov z višjo dodano vrednostjo, k čemur prispevajo tudi inovativna živila," je prepričan Gosenca.

Podelili so tudi posebno nagrado za inovativnost s področja trajnosti. Prejelo jo je podjetje Atlantic Droga Kolinska za trajnostni program blagovne znamke Argeta. V okviru te blagovne znamke so namreč na področju trajnosti zasnovali poseben program aktivnosti, pri čemer dajejo poudarek na zmanjševanju vsebnosti soli in maščob ter povečanju deleža beljakovin in drugih koristnih snovi. Veliko pozornosti namenjajo tudi razvoju brezmesnih izdelkov.

Inštitut proizvajalcem nagrajenih živil omogoča uporabo posebnega znaka projekta, tako pri označevanju kot oglaševanju nagrajenih živil. Uporaba znaka projekta Inovativna živila je zanje brezplačna. Razpis za najbolj inovativna živila leta 2024 bo inštitut objavil v drugi polovici letošnjega leta.