'Jasno je, da stvar ni bila transparentna'

Poslanka SD Melita Župevc je povedala, da SD, Zares in LDS komisije ne zahtevajo zato, ker bi želeli imeti nov politični šov. Pravi, da želijo z njo ugotoviti, ali je bila medijska zakonodaja pred volitvami izigrana za interese kakšne stranke in ali je kdo iz vladajoče garniture vplival na financiranje omenjenih brezplačnikov. V preiskavi pa želijo ugotoviti tudi, ali so kakšna podjetja v delni in večinski državni lasti kakor koli financirala brezplačna tednika, ki sta izhajala pred volitvami. "Jasno je, da stvar ni bila transparentna, če je bila zakonita, bomo pa ugotavljali,“ je še povedala Župevčeva.

Poslanec LDS Anton Anderlič pa pravi, da želijo koalicijski poslanci s komisijo ugotoviti, "ali je naš sistem tak, da daje vsakokratni oblasti možnost, da zlorablja medije in druge institucije".

Kot je pojasnila Župevčeva, je imenovanje članov komisije še v teku, na zaslišanje pa naj bi bil povabljen širok krog ljudi, tako javnosti dobro poznanih, kot tudi manj znanih.

SDS: Preiskava glede brezplačnikov je preusmerjanje pozornosti

V SDS menijo, da gre pri preiskavi o financiranju brezplačnikov za sprenevedanje in preusmerjanje pozornosti z neuspešnega reševanja gospodarske krize. V SDS tako pričakujejo da bo komisija na podlagi polresnic in laži kriminalizirala izdajanje dveh tednikov in SDS. Znova pa so poudarili, da tednikov ni izdajala SDS. Ob tem pravijo še v stranki, da koalicijo motijo le tisti brezplačniki, ki so bili kritični do njihovih spornih dejanj, drugi pa ne.

Jelinčič: Gre za lansirano in usmerjeno gonjo

Po besedah prvaka SNS Zmaga Jelinčiča pa je bila ta poteza koalicije pričakovana, ob čemer je prepričan, da gre za "lansirano in točno usmerjeno gonjo". Ustanovitev parlamentarne komisije je po njegovem poskus koalicije, "da udari nazaj, ker se jim rušijo tajkunske variante".

Jelinčič sicer meni, da bi morala komisija preiskovati financiranje številne predvolilne publikacije obeh političnih polov, levega in desnega, in ne le publikacije SDS. Pri tem je izpostavil knjižice LDS, komisija pa bi po njegovem morala preiskovati tudi predvolilno "plakatno vojno".

Kot je Jelinčič dejal, je sporno le financiranje brezplačnikov, saj "ni legalno, če gre iz državnih fondov". Ob tem pričakuje, da komisija ne bo ugotavljala le politične odgovornosti, temveč bo podana tudi kakšna kazenska prijava.

Z brezplačnikoma Slovenski tednik in Ekspres se je že ukvarjala protikorupcijska komisija. Pri pregledovanju poslov državnih družb s podjetjema Progresija in Zame-tek, ki sta izdajala brezplačnika, je po besedah predsednika komisije Draga Kosa ugotovila možnost suma storitve več kaznivih dejanj in davčne utaje. Kot je 12. januarja letos dejal Kos, so v komisiji ugotovili, da denar, ki sta ga podjetji za oglaševanje dobili iz javnih podjetij, "še zdaleč ni zadoščal za financiranje takšnih projektov, kot so brezplačniki".

Pred meseci, natančneje 23. novembra, pa je Delo poročalo celo o domnevni povezanosti financiranja brezplačnikov in zadeve Patria. Denar naj po navedbah časnika ne bi končal pri Janezu Janši, kot je pred volitvami leta 2008 trdil finski novinar Magnus Berglund, temveč v stranki SDS. Velik del celotne zgodbe naj bi bili po navedbah časnika tudi brezplačniki, za katere naj bi po Delovih virih uporabili denar iz Patrie. To naj bi novinarju Dela zaupal glavni finski preiskovalec Erik Björkqvist, ki pa je pozneje trditve, da bi imeli dokaze za to, uradno zanikal.

Oba omenjena brezplačnika sta sicer začela izhajati pred parlamentarnimi volitvami leta 2008 in kmalu po volitvah tudi prenehala.

Parlamentarna preiskovalna komisija se torej utegne ukvarjati z omenjenimi domnevami in ugotovitvami, več pa bo znanega danes opoldne, ko bodo zahtevo predstavile poslanske skupine SD, Zares in LDS. Državni zbor mora odrediti preiskovalno komisijo, če jo zahteva najmanj 30 poslancev, zato je pričakovati, da bo ta kmalu tudi ustanovljena.