Od Karavank do Primorske: 10 idej za nepozabne izlete in vzpone

Nezahtevni izleti in vzponi so zanimivi predvsem za družine z mlajšimi otroki. Zato nas je zanimalo, kako se pripravimo za lahko dostopno in krajšo pot, kaj moramo upoštevati, če so z nami otroci. Jože Drab, prostovoljni vodnik Planinske zveze Slovenije (PZS), ki je tudi avtor novega priročnika Osnove planinstva in mentor gorniškega krožka na Osnovni šoli Sostro, je pojasnil, da se otroci sicer hitreje utrudijo pri hoji, a se med počitkom zelo hitro regenerirajo. Zato jim zadostuje le kratek premor in že lahko nadaljujejo pot. "Svetujem več kratkih postankov. Nikakor pa jim ni všeč dolgotrajna strmina. Hoja jim je 'brez veze' in v njej ne vidijo užitka kot starejši. Uživajo v zanimivostih ob poti, razgledih, druženju z vrstniki ... Pogosto pomaga, če jim med vzponom oziroma hojo pripovedujemo kakšno zgodbo, zanimivo anekdoto, ker tako pozabijo, da so utrujeni," je pojasnil.

Če se odpravite v hribe z otroki, naj bo tura tudi primerno dolga glede na njihovo starost. Ob tem imejte v mislih, da bodo raje hodili, če bo pot tudi zanimiva. "V starosti okoli 10 let se otroci bolj kot s starši vidijo v hribih z vrstniki, na primer pri gorniškem krožku, tabornikih ... To je tudi največja motivacija. Sicer lahko pot popestrimo tudi z iskanjem zakladov, denimo sladkih malenkosti, ki jih predhodno skrijemo ob poti. Včasih je motivacija tudi zbiranje žigov," je svetoval naš sogovornik.

Pri krajših izletih ne pretiravajte s hrano in ne pozabite na topel kos oblačila

Koliko hrane vzeti s seboj? Jože Drab je predlagal, da otrokom razložimo, da se s polnim želodcem težje gibamo. "Dobro je, da jim mi določimo, kdaj bodo jedli in pili. Pri krajših izletih ne potrebujejo večje količine hrane. Včasih na izletih doživim, da ima kakšen otrok s seboj kar štiri sendviče, čeprav bi zadostoval en sam," je izpostavil in dodal, da hrano in pijačo prilagodimo gleda na dolžino izleta in podatka, ali je na poti kakšna koča ali ne.

Bolj kot hrana so na na lažjih in krajših izletih pomembna oblačila in obutev. "Lahka športna oblačila v več plasteh in gorniški čevlji z dobro narebranim podplatom so nujni. Čevlji za mlajše morajo bili visoki čez gleženj, da bolj stabilizirajo noge med hojo," je izpostavil naš sogovornik.

V nahrbtniku ne sme manjkati niti rezervna majica za preobleči in jopica ali anorak, če se vreme nenadoma spremeni, komplet prve pomoči, pršilo proti klopom, kapa ali naglavni trak. "Prav nam pridejo tudi sončna krema in očala, spet drugič zložljiv dežnik," je svetoval Drab.

Julijske Alpe:

1. Koča v Krnici (1113 metrov)

Koča stoji na koncu gorske doline na gozdni jasi, ki se nadaljuje v obsežno kotanjo Krnico pod Kriško steno. Njen čar je, da je obdana z ostenji mogočnih nebotičnikov Martuljških gora, Škrlatico, Dovškim Gamsovcem, Razorjem in Prisojnikom, ki od daleč pripovedujejo zgodbo prvinske alpske divjine.

Do koče se lahko odpravite po nekoliko daljši poti iz Pišnice. Tik pred mostom čez reko Veliko Pišnico, na cesti proti prelazu Vršič, se v levo odcepi makadamska cesta, ki vodi v dolino Krnica. Na portalu hribi.net so ocenili, da je pot do tja dolga uro in 20 minut. Za nazaj boste potrebovali nekaj manj časa.

Izhodišče za krajše pohajkovanje do koče je manjše parkirišče v bližini Mihovega doma – pred tretjo serpentino vršiške ceste (lahko izberete tudi nekoliko višje ležeče parkirišče). Tabla, ki usmerja v Krnico, kaže, da je do tja 45 minut. Pohod bo prijeten predvsem v vročih dneh, saj pot poteka večinoma po gozdu. 

2. Slemenova špica (1911 metrov)

Tine Mihelič, slavni slovenski alpinist in pisec alpinističnih in planinskih vodnikov, ki je za vedno zatisnil oči leta 2004 pod steno Pihavca z očarljivim pogledom na severno steno Triglava, je Slemenovo špico v planinskem vodniku Julijske Alpe; Severni pristopi opisal kot eno najslavnejših razgledišč v naši deželi, ki leži blizu severnega vznožja Male Mojstrovke. "Prav pogled na Jalovec je magnet, ki privablja sem gor množice izletnikov. No, saj jih ne bi bilo v takem številu, če ne bi bil vršiški cestni prelaz tako blizu, pot pa tako prijetno udobna," je zapisal.

To je prednost tega vzpona. Na Vršič in s tem na 1611 metrov nad morjem, pred obličje alpskih velikanov kot so Prisojnik, Škrlatica, Razor, Mojstrovke in Pelci na drugi strani prelaza, se lahko pripeljete. Do Slemenove špice vas od Vršiča loči 350 višinskih metrov vzpona oziroma, kot je predvidel Mihelič, uro in pol hoda. Vršiški pristop je pravi gorski sprehod, ki si ga lahko privošči skoraj vsakdo, je ob tem ocenil. Za vrnitev na Vršič boste potrebovali eno uro.

Karavanke

3. Planina Korošica (1554)

Planino Korošico sta Vladimir Habjan in Irena Mušič Habjan v planinskem vodniku Karavanke označila kot oazo miru blizu Ljubelja: "Na jugozahodnem pobočju Košutice se razprostirajo pašniki idilične planine Korošice. Poleti tu pasejo krave, zato lahko na planšariji dobimo kislo mleko in skuto, pa tudi žgance in masovnik, izvirno domačo jed iz posnete smetane kravjega mleka in ajdove moke." 

Pogled na nazobčan greben Zajmenovih peči in resnobno, skalno severno stran Velikega vrha, ki je pravo nasprotje južne podobe gore, daje občutek, da smo v naročju 'pravih' gora. Eno izmed izhodišč je manjše parkirišče ob cesti na Ljubelj (pri cestarski leseni uti, od katere vodi makadamska cesta). Po izračunu zakoncev Habjan boste do planine stopicali uro in pol, nazaj vas čaka pol ure manj. Višinskih metrov na poti je 654.

4. Koča na Kriški gori (1471 metrov)

Na Kriško goro vodi veliko poti. Med lažjimi je tista, ki vodi iz Zavetišča v Gozdu. Koča je priljubljena med domačini oziroma planinci iz bližnjih krajev, ki vestno evidentirajo, koliko vzponov na goro so opravili. Na Kriški gori se pogosto srečajo znanci in prijatelji, zato je pogosto veselo, ne zmanjka niti volje za plesne obrate.

Iz klopi pred kočo vam bo svoj šarm pokazal Storžič, ki se za Tolstim vrhom poganja v nebo. Na južno in zahodno stran se odpira razgled na Gorenjsko, daleč iz ozadja pa vas bodo vabile Julijske Alpe z našim najvišjim vršacem Triglavom na čelu. V bližini sta Dobrča in Begunjščica, med obema vrhovoma pa se zadaj bohoti Stol.

Po podatkih portala hribi.net si boste do koče žvižgali približno uro in pol, pri tem boste nabrali 580 višinski metrov. Za nazaj predvidite pol ure hoje manj.

Kamniško-Savinjske Alpe

5. Mala planina (1535 metrov)

Tudi na Veliko oziroma Malo planino vodi kar nekaj poti. Ker na planini ohranjajo svet pastirjev, tradicijo pašništva in kulinarike, je privlačna in zanimiva točka tako za družine z otroki kot za tiste, ki uživajo v dolgih sprehodih. Možnosti za podaljševanje pohajkovanj je namreč tu na pretek, ne zmanjka niti planinskih postojank, kjer se lahko okrepčate.

Predlagamo, da planoto obiščete z vzhoda z Volovjeka – prelaza med dolino Črne in dolino Podvolovjek na štajerski strani. Pot pod noge vzemite z višje ležečega parkirišča Rakove ravni, kjer se razcepijo poti na okoliške planine. "Izlet z Volovjeka do obeh planinskih domov na Mali planini je prijeten in lahek. Vodi nas skozi gozdove na slikoviti svet zelenih pašnikov. Najprej obiščemo na vzhod obrnjeno Gojško planino, nato pa nadaljujemo do Doma na Mali planini ali sosednjega Domžalskega doma na Veliki planini," priporoča pot tudi Andrej Stritar v planinskem vodniku Grintovci; Južni pristopi.

Če boste pot začeli na Rakovih ravneh, boste do Domžalskega doma na Mali planini hodili okrog 45 minut do največ uro in 15 minut, je ocenil Stritar v svojem vodniku, kjer tudi navaja, da je višinske razlike med nekoliko nižjim izhodiščem Kranjski Rak in Malo planino 500 metrov.

Kdor bo čutil, da se ni dovolj naužil pastirskega duha, lahko doživetje podaljša do najvišjega vrha Velike planine, Gradišča (1666 metrov).

6. Dom na Smrekovcu (1377)

Do Doma na Smrekovcu se je vredno povzpeti zaradi razgleda na celotno Šaleško dolino in del Pohorja. V lepem vremenu pogled seže do Slemena nad Zagrebom. Še lepši razgled je z vrha travnatega Smrekovca (1577 metrov), ki je od koče oddaljen 25 minut hoje, navaja PZS na svoji spletni strani. Med drugim boste lahko uzrli Veliki Rogatec, Olševo, Raduho, Veliko planino, nekatere vrhove Kamniško-Savinjskih Alp, na obzorju pa tudi Julijce s Triglavom. Na severni strani se dvigajo Karavanke, lepo se vidita Peca in Uršlja gora, na obzorju pa Visoke Ture.

Predlagamo, da se do koče podate s Kramarice čez Bukov stan in ne po cesti, saj poti po gozdovih in travnikih ponujajo več možnosti za doživljanje narave v njeni enkratnosti, predvsem pa niso monotone. Ena ura in že boste pred kočo, če stisnete še 25 minut, pa boste zavzdihnili na Smrekovcu od navdušenja nad razgledom.

Po podatkih portala hribi.net je med izhodiščem in kočo 221 metrov višinske razlike, po poti pa boste opravili 240 višinskih metrov.

Škofjeloško hribovje

7. Koča na Blegošu (1391 metrov)

PZS na spletni strani priporoča, da pohoda ne zaključite pri koči, ampak se odpravite na vrh Blegoša "od koder je prelep razgled". Na južnem obzorju boste uzrli Snežnik, zahodna stran bo razkrila pogled vse do Spodnjih Bohinjskih gora, severozahodna pa Julijce s Triglavom. Na severu vas bodo pozdravile Karavanke s Stolom in Begunjščico ter Kamniško-Savinjske Alpe s Storžičem, Kočno, Grintovcem, Krvavcem, Skuto in Veliko planino.

Koča je leta 2013 prejela certifikat Okolju prijazna koča, leta 2014 še certifikat Družinam prijazna koča. Stoji na pašni planini in je ograjena, okolico tvorijo rahle vzpetine, popolnoma nenevarne za vse starosti otrok. Od koče se do vrha Blegoša povzpnete v 20 – 30 minutah, je izsek iz opisa planinskega izlet na Blegoš, ki ga je na spletu objavila PZS.

Če se boste na priljubljeno točko Škofjeločanov podali s sedla Črni kal čez Prvo raven, boste hodili dobro uro do največ uro in pol. Višinska razlika med izhodiščem in kočo je 288 metrov, po poti pa boste opravili 325 metrov višinske razlike.

Pohorje

8. Razgledni stolp na Rogli (1517 metrov) s Koče na Pesku

Rogla ne navdušuje samo v zimskih mescih, ko je aktualno smučanje, ampak je zaradi svoje narave vredna obiska tudi v poletnih mesecih. Prostrani gozdovi, jezera, šotni bajer in razgledni stolpi so aduti štajerskega predalpskega hribovja.

Od Koče na Pesku, ki stoji na robu velike gozdne jase na prevalu med Oplotnico in Radoljno, do razglednega stolpa na Rogli je približno pol ure prijetne hoje, saj senco ponuja dišeč smrekov gozd. Pogled s stolpa vam bo razkril večji del Pohorja, ob lepi vidljivosti pa boste uzrli tudi Karavanke, Kamniško- Savinjske Alpe in Triglav, obljublja portal hribi.net.

Primorsko-notranjski hribi

9. Sabotin (609 metrov)

Sabotin je hrib nad Novo Gorico oziroma nad Solkanom. "Sabotin, ki ga je Soča ločila od Svete gore in je tako postal ponosni samotar, ki spogledljivo zre čez Brda in Kras ter malce sramežljivo gleda na Alpe in na Tržaški zaliv, pohodniku ponuja več, kot bi mu pripisali ob pogledu iz doline," so ga pohvalili na spletni strani Brda Slovenija. 

Če se vrh ne more pobahati z višino, se lahko z razgledom. Oči se bodo zaiskrile ob pogledu na Julijske Alpe, reko Sočo, morje, Vipavsko dolino, Kras, Furlansko nižino, Goriška Brda. 

Svojo sled je tukaj pustila tudi 1. svetovna vojna. Sabotin je prepreden s sistemi jarkov in kavern, ki sta jih avstro-ogrska in italijanska vojska zgradili pri utrjevanju svojih položajev, navaja Fundacija Poti miru v Posočju. 

Predlagamo vam pot iz Solkana po južni poti. Parkirate lahko na parkirišču, ki se nahaja za solkanskim mostom. Na navdušujočem razglednem vrhu boste po oceni hribi.net v uri in pol, višinske razlike je 509 metrov.

Posavsko hribovje

10. Kum (1220 metrov)

Kum je najvišji vrh Posavskega hribovja. Med lažjimi potmi je pešpot iz Lontovža, ki vas bo po oceni portala hribi.net v 40 minutah hoje pripeljala do Planinskega doma na Kumu. Na vrhu Kuma je razgledna plošča, na kateri so vrisane smer poznanih slovenskih hribov, ki se vidijo od tu. Koča je leta 2015 prejela naziv Naj planinska koča.