Od julija do oktobra lani umrlo najmanj ljudi v zgodovini samostojne Slovenije

V lanskem letu se je največ prometnih nesreč zgodilo zaradi neprilagojene hitrosti, zaradi katere je umrlo 49 oseb, nepravilne strani oziroma smeri vožnje, zaradi katere je umrlo 23 oseb, in izsiljevanja prednosti, ki je botrovala 12 smrtnim žrtvam. Omenjeni trije vzroki so krivci za kar 83 odstotkov vseh umrlih udeležencev, so sporočili iz Agencije za varnost prometa (AVP).

V lanskem letu sta v prometnih nesrečah umrli 102 osebi, kar je 11 oseb (12 odstotkov) več kot leta 2018. Število poškodovanih v prometnih nesrečah se je zmanjšalo za tri odstotke. V lanskem letu je bil negativni trend izstopajoč predvsem v prvem polletju (lani 56, predlani 41 umrlih, kar pomeni 37 odstotkov več umrlih), v drugi polovici leta 2019 pa se je varnost cestnega prometa v primerjavi z letom poprej izboljšala (lani 46, predlani 50 umrlih, kar pomeni osem odstotkov manj umrlih).

Izstopajoč dejavnik je alkohol, saj je vsako tretjo smrtno žrtev, skupaj 30 umrlih (28 moških in dve ženski), zakrivil alkoholiziran povzročitelj. Najpogostejši povzročitelji teh nesreč so stari od 45 do 54 let, povprečna starost poškodovanih v prometu, ki imajo zaradi vožnje pod vplivom alkohola lahko za posledico trajno invalidnost, pa je 41 let. Povprečna stopnja alkoholiziranih povzročiteljev prometnih nesreč je v letu 2019 znašala 1,44 promila, leto poprej pa 1,42. Zaskrbljujoče je, da se povprečna stopnja alkoholiziranih povzročiteljev prometnih nesreč s smrtnim izidom zvišuje. V letu 2019 je znašala 1,59 promila, leto prej pa 1,32 promila. To pomeni, da gre za kar 20-odstotno povečanje.

"Številke, ki obeležujejo preteklo leto, niso najbolj spodbudne, kljub temu, da je trend skozi daljše časovno obdobje dober," je poudarila Vesna Marinko, v.d. direktorice AVP. "Naše stališče je jasno - vsako ugaslo življenje na cestah je odveč. Je nepotrebno. Žalosti me, da je zavedanje udeležencev glede odgovornosti in kulture v prometu še vedno premajhno, saj vsak, ki spije alkohol in zavestno sede za volan, kaže na neodgovoren odnos do družbe. Zato bomo naredili vse, kar je v naši moči za izboljšanje prometne kulture."

In čeprav se je prometna varnost v zadnjem desetletju izboljšala, pa vodja Sektorja prometne policije na GPU, Ivan Kapun, pravi, da pridejo obdobja, ko se varnost poslabša. "Večkrat smo že poudarili, da ni zakona na svetu, s katerim bi lahko preprečili vse prometne nesreče, zato se moramo zavedati, da lahko za lastno varnost in varnost drugih največ naredimo sami. To je del družbene odgovornosti, ki jo mora prevzeti vsak prometni udeleženec."

"V želji, da bi dvignili raven prometne varnosti, bomo v letu 2020 uvedli dodatne aktivnosti. Tako bomo denimo vpeljali uporabo skenerjev za opravljanje ogledov prometnih nesreč, ki so jih konec lanskega leta v uporabo prejele še zadnje štiri postaje prometne policije, s čimer bomo izboljšali kakovost obravnave prometnih nesreč. Vsa ta prizadevanja izhajajo iz najbolj preproste želje, ki je tudi temelj policijskega poslanstva – da bi ohranili dragocena življenja. Drži, da določeni ukrepi policije med ljudmi niso najbolj priljubljeni. Toda če z njimi rešimo vsaj eno življenje in vsaj eno družino obvarujemo tega, da bi se zavila v žalost, smo policisti in policistke pripravljeni prenesti tudi jezo kakšnega voznika, ki smo mu zaradi prehitre vožnje (upravičeno) napisali položnico," je dodal.

Dean Polc, vodja službe za cestninski nadzor, pa je vse uporabnike avtocest in hitrih cest pozval, naj bodo pri vožnji zbrani in naj upoštevajo prometno signalizacijo, ki se prikazuje na SPIS portalih.

Od julija do oktobra najmanj smrtnih žrtev v zgodovini Slovenije

V letih 2018 in 2019 je bilo število umrlih udeležencev najnižje med vsemi leti, odkar merimo stanje prometne varnosti. V prvi polovici leta 2019 je sicer umrlo 37 odstotkov več udeležencev (56 umrlih) kot v primerjalnem obdobju v letu 2018 (41 umrlih). Z namenom zajezitve poslabšanja stanja varnosti prometa je AVP dodatno okrepila aktivnosti in skozi celotno poletje izvajala številne aktivnosti za zajezitev negativnih trendov, kar se je obrestovalo, saj so v štirih mesecih dosegli občutno izboljšanje stanja. Od 1. julija do 31. oktobra lani so tako zabeležili najnižje število umrlih udeležencev v prometnih nesrečah v zgodovini samostojne Slovenije. V tem obdobju je umrlo 27 oseb, kar je kar 34 odstotkov manj v primerjavi z enakim obdobjem leta 2018, ko je bilo umrlih 41.

Najmanjše število telesno poškodovanih v zadnjih petih letih

Kljub večjemu skupnem številu prometnih nesreč (v primerjavi z letom 2018 je njihovo število naraslo za tri odstotke na skupaj 18.764 prometnih nesreč) je bilo število hudo telesno poškodovanih v letu 2019 za tri odstotke manjše kot v celotnem letu 2018. Do konca leta se je hudo telesno poškodovalo 796 udeležencev. Pri lažje telesno poškodovanih je prav tako zabeleženo zmanjšanje in sicer za dva odstotka – skupaj se je lažje telesno poškodovalo 6.698 udeležencev. Skupno število poškodovanih v letu 2019 je najmanjše v zadnjih 25 letih.

Največ smrtnih žrtev med vozniki osebnih avtomobilov

Letu 2019 je na slovenskih cestah umrlo največ voznikov osebnih avtomobilov, in sicer 29 (33 v 2018). Število umrlih voznikov se je sicer v primerjali z lanskim letom zmanjšalo – umrli so štirje vozniki manj. Največje povečanje števila umrlih v 2019 v primerjavi z letom 2018 beležimo pri številu umrlih potnikov, in sicer jih je v 2019 umrlo 20 (13 v 2018) oz. 54 odstotkov več kot 2018 (18 potnikov v osebnih avtomobilih, dva na motornih kolesih). V letu 2019 so umrli še trije vozniki tovornih vozil, dva voznika traktorja in voznik avtobusa.

Neprilagojena hitrost najpogostejši vzrok za nastanek prometne nesreče

Najpogostejši vzrok za nastanek prometnih nesreč v letu 2019 je nepravilen premik z vozilom – zaradi omenjenega vzroka se je pripetilo 4.706 (4.451 v 2018) prometnih nesreč oz. 24 odstotkov vseh nesreč. Sledi vzrok neprilagojena hitrost – 3.110 (3.257 v 2018) prometnih nesreč oz. 17 odstotkov ter nepravilna stran oz. smer vožnje – 3.006 (2.961 v 2018) prometnih nesreč oz. 16 odstotkov.

Pomurska in posavska statistična regija z najboljšimi rezultati

Najbolj pozitivno izstopata pomurska in posavska statistična regija. Število umrlih na 10.000 prebivalcev je najmanjše v pomurski statistični regiji – statistično 0,09 umrlega na 10.000 prebivalcev in posavski statistični regiji – statistično 0,26 umrlega na 10.000 prebivalcev. Št. umrlih se je zmanjšalo v pomurski regiji (štirje v 2018, eden v 2019), podravski regiji (19 v 2018, 12 v 2019), jugovzhodni Sloveniji (12 v 2018, sedem v 2019), obalno-kraški statistični regiji (sedem v 2018, šest v 2019) in posavski statistični regiji (štirje v 2018, dva v 2019). V zasavski statistični regiji je število umrlih enako tistemu iz leta 2018 (trije umrli).

Najbolj negativno izstopajo primorsko-notranjska, goriška in koroška statistična regija. Omenjene regije so povečale število umrlih v primerjavi z lanskim letom, prav tako imajo najvišje število umrlih na 10.000 prebivalcev – primorsko-notranjska ima statistično 1,14 umrlega na 10.000 prebivalcev, goriška ima statistično 1,11 umrlega na 10.000 prebivalcev, koroška pa ima statistično 0,85 umrlega na 10.000 prebivalcev. Število umrlih se je povečalo tudi v gorenjski (iz šest na devet umrlih) statistični regiji, precejšnje povečanje pa je tudi v savinjski statistični regiji (iz deset na 21 umrlih) in v osrednjeslovenski statistični regiji (iz 11 na 16 umrlih).