Od Estonije do Portugalske brez meja!

Na mejah z Italijo, Avstrijo in Madžarsko je odpravljen mejni nadzor, kar pomeni, da lahko državljani mejo prestopajo kjerkoli, ne le na mejnih prehodih. Širitev schengenskega območja se bo sklenila marca prihodnje leto, ko bo nadzor odpravljen še na zračnih mejah.

Skupaj s Slovenijo so v schengensko območje vstopile še Madžarska, Češka, Slovaška, Poljska, Litva, Latvija, Estonija in Malta. V območju brez nadzora na notranjih mejah je zdaj tako 24 držav, poleg 22 članic EU tudi Norveška in Islandija. Med starimi članicami EU v območju nista le Velika Britanija in Irska, medtem ko naj bi prihodnje leto v schengen vstopili še Švica in kneževina Liechtenstein.

Brulc: Imamo razlog za praznovanje

Na slovesnosti v Novi Gorici je novoizvoljeni slovenski predsednik Danilo Türk poudaril, da imamo danes "v Novi Gorici priložnost videti nov obraz Evrope". "Danes je poseben dan za Slovenijo in za vso Evropo," je poudaril Türk. "Evrope, ki se odpira na najbolj viden možen način in to je gotovo razlog za praznovanje," je poudaril pred mestno občino, kjer ga je pričakal novogoriški župan Mirko Brulc.

Tudi novogoriški župan je poudaril, da "Nova Gorica danes praznuje". "Vstop v schengensko območje je tukaj nekaj več kot drugod v Sloveniji. Meja, ki se je zarezala v narodovo telo, je pustila svoje posledice, ampak prepričan sem, da smo tudi po zaslugi naših prebivalcev ob meji dosegli ta uspeh, da smo danes v Evropi, v EU," je dejal Brulc.

Tudi Türk je izpostavil, da je bila volja prebivalcev na Goriškem "močnejša od političnih delitev". "Volja je bila vedno povezovanje in združevanje," je poudaril in spomnil na delitve, ki jih je na Goriškem vzpostavila državna meja.

'Končno: Padec meje!'

Na prvi od današnjih slovesnosti na mejnem prehodu Vrtojba-Štandrež so šempetrski župan Dragan Valenčič, goriški župan Ettore Romoli, podpredsednik državnega zbora Vasja Klavora, predsednik goriške pokrajinske uprave Enrico Gherghetta ter goriški prefekt Roberto De Lorenzo v dvojezičnih nagovorih izpostavili izjemen pomen vstopa Slovenije v schengensko območje, obenem pa so se zahvalili slovenskim in italijanskim policistom ter obmejnim organom, ki jih od danes opolnoči na državni meji ni več. Na buren aplavz je naletel v slovenščini izrečeni stavek "Končno: Padec meje!" goriškega pokrajinskega predsednika Gherghette.

Popoldne so se na Škofijah zbrali tudi predstavniki slovenske manjšine v Italiji in italijanske v Sloveniji ter skupaj nazdravili padcu schengenske meje. Pri tem so poudarili, da ni slučajno, da sta prav manjšini izvedli prvo proslavo padca meje ob vstopu Slovenije v schengensko območje, saj sta ravno manjšini plačali največji davek zaradi meje.

Slovesnosti na Robiču se je udeležil zunanji minister Dimitrij Rupel, medtem ko je bila osrednja slovesnost na Šentilju, kjer je notranji minister svečano dvignil zapornico na meji Dragutin Mate.

Župana Gorice in Nove Gorice, Ettore Romoli in Mirko Brulc, sta na skupnem trgu med mestoma prižgala lučke na meji, nato pa sta na mejnem prehodu v Rožni Dolini opolnoči simbolno dvignila zapornico in se v Novo Gorico vrnila prek mejnega prehoda na Erjavčevi ulici.

Barroso čestital za trud

Predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso je v Bruslju čestital vsem devetim članicam EU za dobro opravljeno delo. V čestitki je dejal: "Skupaj smo premagali kontrole meja, umetno postavljene ovire miru, svobodi in enotnosti v Evropi in ustvarili pogoje za povečano varnost," in poudaril, da bodo lahko ljudje brez težav potovali med 24 državami schengenskega območja brez kontrol na notranjih kopenskih in morskih mejah od Portugalske do Poljske ter od Grčije do Finske.

Osrednja slovesnost bo v soboto

Glavna slovesnost slovenskega vstopa v schengen bo v soboto na mejnem prehodu Škofije na slovensko-italijanski meji in bo ena od petih uradnih evropskih schengenskih slovesnosti, ki bodo potekale ob širitvi schengenskega območja na devet novih držav članic.

Od kod ime schengen?

Temelj za Evropo brez meja sicer predstavlja schegenski sporazum, ki so ga pred dobrimi dvajsetimi leti podpisale države Beneluksa, Francija in Nemčija. Peterica držav se je v 33 členih dogovorila za postopno odpravljanje nadzora na skupnih notranjih mejah. Sporazum je dobil ime po luksemburški vasici Schengen, kjer je bil podpisan 14. junija 1985.